Prebujanje dan kasneje. Nikoli težje. Slovenija je imela tistega fantastičnega 13. junija 2000 v Belgijskem Charleroiju zmago že v obeh rokah. Po zadetkih Zlatka Zahoviča in Mirana Pavlina ter izključitvi nervoznega Siniše Mihajlovića bi lahko Jugoslovane, kot so se imenovali takrat, rešil le še čudež. Ali potres. Hvala Igorju E. Bergantu ...
Seveda se šalimo. Na premierni tekmi slovenske nogometne reprezentance na kakšnem velikem tekmovanju, bi večina navijačev pred obračunom z "učitelji z Balkana" podpisala že časten poraz. Toda varovanci Srečka Katanca so skupaj z nasprotniki pripravili eno izmed tekem turnirja. Željko Milinovič je že po nekaj minutah za las zgrešil iz prostega strela, pri nasprotnikih pa je vrata Mladena Dabanoviča najbolj ogrozil Darko Kovačević. A povedla je Slovenija − to je bil gol, ki ga je zgrešil celo režiser tekme! Amir Karić je pobegnil na levi in podal v sredino, kjer je Zahovič iz praktično nemogočega položaja z glavo premagal Ivico Kralja.
"Jugosi" brez odgovora
Na belgijski zelenici je Miran Pavlin v življenjski formi vlekel vse niti na igrišču in Jugoslovani kljub imenom, kot so Vladimir Jugović, Mihajlović in drugi, niso našli protistrupa. Po lepi akciji Pavlina, Kariča in Saša Udoviča je imel Zahovič še eno priložnost, a ga je Kralj še pravočasno zaprl. Zanimivo − selektor Vujadin Boškov je iz igre potegnil zdaj nezamenljivega Dejana Stankovića (zamenjal ga je legendarni Dragan "Piksi" Stojković), da bi njegovi varovanci prevzeli nadzor nad igro. Prav "Piksi" bi po nekaj čarovnije na sredini igrišča kmalu našel Predraga Mijatovića za 1:1 pred koncem polčasa, a ga je izdala zadnja podaja.
Mihajlovićev "ovratnik" odšel v slačilnico
Slovenija je "atomsko" začela tudi nadaljevanje. Savo Milošević, ki bo čez nekaj minut krvnik Slovenije, je pred nadaljevanjem zamenjal Darko Kovačevića, a še preden se je dodobra zavedel, je bilo že 2:0. Zahovič je s prostega strela našel samega Mirana Pavlina, ki zabija z glavo. Mihajlović, takrat na višku kariere pri SS Laziu, je nato katastrofalno podal v zadnji vrsti, žogo je prestregel Zahović in hladnokrvno matiral kralja za enormnih 3:0. Nekdanji branilec Crvene Zvezde je že čez nekaj minut dobil drugi rumeni karton in z obveznim visoko dvignjenim ovratnikom sramotno zapustil igro.
In kot da bi odhod nervoznega mojstra prostih strelov še bolj podžgal "plave", so se vrnili na izjemen in do danes še vedno nepojasnjen način. Miroslav Djukić reši žogo na črti in na drugi vratnici najde Miloševića, ki ob pomoči prečke zabija iz neposredne bližine. Dvajset minut pred koncem preobrat z izvrstnim strelom od daleč napove Ljubinko Drulović, že dve minuti kasneje pa po novem pobegu istega igralca, ki je pred kratkim treniral tudi Labod Dravo, še drugič zadene Milošević. Ivan Dudić nato tik pred koncem strese še nekaj soli na slovenske rane, ko strel Milinovića zbije z golove črte. Bolečina, ki ne bo nikoli usahnila.
Evropsko prvenstvo v nogometu, Charleroi (Belgija), 13. 6. 2000:
Slovenija : Jugoslavija 3:3 (1:0)
Zahovič (23, 57), Pavlin (52); Milošević (67, 73), Drulović (70)
RK: Mihajlović (60/Jugoslavija)