Ne zabije jih veliko, toda ko zadene, je po navadi zelo veselo. Tako je bilo v primeru gola Boštjana Cesarja denimo znamenitega 9. oktobra 2004, ko so v Celju padli bodoči svetovni prvaki Italijani (1:0). Slovenski branilec je takrat dobesedno zabil žogo mimo nemočnega Gianluigija Buffona, a tudi gol proti svetovnim prvakom bi verjetno zamenjal za takratni nastop na SP v Nemčiji. Njegov zadnji gol za reprezentanco ima že res dolgo brado, saj je prišel v Minsku proti Belorusiji (2:4) že davnega 11. oktobra 2006. Po tekmi s Katarjem (4:1) se je nasmehnil nad dejstvom, da jih ne zabije veliko:

(nasmeh) "To je res, to je res. Mi smo obrambni igralci in ne zabijemo veliko golov, ampak ko zabijemo, smo jih toliko bolj veseli, tako da je občutek zares lep," je za Žurnal24 povedal Cesar. Glede na to, da nasprotnik ni bil med najboljšimi ekipami, mu je kot branilcu verjetno ostalo nekaj grenkega priokusa, da jim mreže Samirja Handanovića ni uspelo ohraniti nedotaknjene:

"V principu je bilo za nas pomembno, da zmagamo in odigramo dobro, ampak včasih ga moraš tudi dobiti. Ampak zmaga je tu, za samozavest in za naprej zelo pozitivna," je odvrnil branilec Grenobla in dodal: "Zdaj gremo spet v svoje klube in se želimo dobro pripraviti, predvsem pa ostati zdravi ter se na priprave vrniti pripravljeni. Potem imamo pred sabo spet eno lepo obdobje pred prvenstvom."

Povratek, kot že rečeno, ne bo rožnat, saj podalpsko moštvo Mehmeda Baždarevića čaka krčevit boj za obstanek, v katerem jim počasi že zmanjkuje časa: "To je res. Vemo, da ne stojimo dobro, a to je nogomet. Mi smo profesionalci in bomo delali do konca," je za konec še pribil Cesar, ki ga bo od zdaj naprej v Francijo klical tudi alžirski novinar, ki se mu se je uspelo prebiti do njegove številke. A francoščina, za razliko od branjenja, ni najmočnejša Cesarjeva stran ...