Zimske olimpijske igre (ZOI) se začnejo 12. februarja. Kako pomembna je psihološka priprava pred največjim športnim dogodkom?
Odvisno od cilja. Če je to kolajna, je psihološka priprava tista, ki omogoča, da športnik sploh doseže ta cilj. Če bi ocenil, bi rekel, da je vsaj 30 odstotkov uspeha. Je pa veliko odvisno od športne panoge. Če je taka, da hitro pride do napak ali da se te težko popravijo, kot so smučarski skoki, smučanje, biatlon ali sprint v smučarskih tekih, potem je ta priprava tudi polovico uspeha. Če gre za tek na razdaljo, pa ne potrebujemo vrhunske psihološke priprave.

Za katere športnike je stres oziroma pritisk dobrih rezultatov večja ovira?
Raziskava napovedovanja uspešnosti na osnovi psiholoških indikatorjev slovenskih olimpijcev v Pekingu je pokazala, da imajo športnice s stresom veliko več težav. Drugače ga zaznavajo, doživljajo in se nanj odzivajo.

Bi bilo za slovenski izkupiček na OI v Vancouvru bolje, da bi bili naši aduti moškega spola?
Generalno gledano - ja.

Petra Majdič pravi, da ji je pritisk v breme. Je morda lani na svetovnem prvenstvu v Liberecu zbolela, ker se je preveč obremenjevala, ali bo dobila odličje?
Seveda je to možno. Vsak od nas ima neko stresno toleranco, ki je mimogrede pri Petri zelo visoka, saj velike pritiske zelo dobro prenaša. Zdaj se pripravlja na

najpomembnejše tekmovanje v svojem življenju. Vancouver je njena edina priložnost, da osvoji olimpijsko kolajno. Naredila je vse, kar je lahko, da se bo to zgodilo. Ima izkušnje z velikih tekmovanj, svoj denar je investirala v ekipo, ker ve, da mora imeti konkurenčne smuči, je v dobri formi, a to ji še vedno ne zagotavlja uspeha. Vendar bolj kot se bo prepričala, da je naredila vse, lažje ji bo. Že nam, ki jo bomo gledali, bo srce bilo sto na uro, predstavljajte si, kako bo njej. To so res razmere, v katerih je pritisk ekstremen. In vsakič, ko boste Petro vprašali po kolajni, bo ta pritisk še večji, zato jo bom poskušal prepričati, naj malo manj komunicira z vami in naj odgovarja šablonsko.

Kaj ji boste torej svetovali pred olimpijskim nastopom?
Petrina "pomanjkljivost" je ta, da vedno poskuša vsem ustreči. To je v redu, ampak ji lahko tudi škodi. Če hoče zmagati, mora misliti in poskrbeti samo zase. Ne sme skrbeti za potrebe novinarjev, drugih ljudi ... Petra od mojega koncepta osebnosti vrhunskega športnika malo odstopa. Ta je namreč egoističen, narcisoiden, dominanten in agresiven. To Petra ni. Ker je stoodstotna profesionalka, si ne bo nikoli privoščila kakšnega izpada. Razume, da je kot vrhunska športnica tudi medijska osebnost.

Ali v Sloveniji imamo ali smo imeli "idealnega" športnika, ki je tak, kot je vaš koncept?
Andraž Vehovar. Stvari, ki so mu koristile, je vzel, tiste, ki mu niso, ni. Bil je ekstremen do sebe, vedel je, kaj hoče, in za to je tudi vse naredil.

Delajo slovenski športniki dovolj na psihološki pripravi?
Za tako veliko tekmovanje, kot so OI, malenkost premalo. Sodeloval sem ali sodelujem s tekači, deskarji, skakalci, biatlonci in alpinci, a želel bi si veliko sistematičnejši pristop in da bi potem eden od psihologov s športniki tudi odšel na OI.

Slovenski olimpijci v Vancouvru ne bodo imeli psihologa?
Ne vem, v prvi fazi so me potrdili, zadnjo besedo pa bo imel izvršilni odbor OKS.

Zakaj se varčuje pri psihologih?
Ne gre za varčevanje. Težave so kvote Mednarodnega olimpijskega komiteja. Mene so predlagali tekači in če bi šel jaz, bi izgubili enega trenerja. Je pa res, da bi lahko znotraj zdravniške ekipe eno mesto, ki ga imata zdravnik ali fizioterapevt, prepustili psihologu.

Koliko stane športnika, da stalno dela s psihologom?
Za vrhunske športnike je sistemski denar za svetovanje. Tega je vedno premalo, ampak za osnovne potrebe vsaj nekaterih vrhunskih športnikov je država vsaj solidno poskrbela. Poleg tega: če aprila ali maja zmanjka denarja, športniku še nikoli nisem zaprl vrat. Težava je bolj v tem, da nekateri tega ne poznajo ali pa da se trenerji s tem ne strinjajo.

Kateri od športnikov, ki gredo v Vancouver, je največ delal s psihologom?
Dolgoročno Petra Majdič, več let pa sem delal tudi z Robertom Kranjcem, a zdaj ne več.

Koliko kolajn verjamete, da lahko slovenski športniki osvojijo v Kanadi?
Petra, deskarji, v širšem krogu je tudi Tina Maze, ki je sicer zelo nezanesljiva za napoved, ampak je pa izjemno dobra športnica in smučarka. Ne vem, kako bo s skakalci, teoretično pa ima možnosti tudi Andrej Jerman.

Če bi primerjali slovensko športno psihologijo z drugimi, kakšna je razlika?
Pri nas športne psihologe veliko bolj cenijo, kot na primer v Italiji. V Sloveniji

smo se začeli s tem ukvarjati pred 35 leti in smo bili dolgo časa vzor drugim. ZDA so se začele s pripravo športnikov ukvarjati na OI v Los Angelesu leta 1984, ko so imeli atleti walkmane. To smo imeli mi že leta 1977. Praktično delo s športniki imamo razvito bolj kot večina zahodnega sveta, a so nas ZDA, ki imajo tri tisoč športnih psihologov, prehitele. Težava je v tem, da pri nas še danes nimamo niti enega športnega psihologa, ki bi bil zaposlen kot športni psiholog, čeprav jih je usposobljenih vsaj 15.

Veliki slovenski klubi, kot sta Union Olimpija in Celje P. L., nimajo športnih psihologov?
Union Olimpija je v času Sagadina imela Aleša Vinčiča, ko je prišla kriza, pa so ga odpustili. Zdaj psihologa nima noben slovenski klub, čeprav smo ponudbo poslali vsem. Za mesečno pogodbo Sanija Bečirovića (50 tisoč evrov; op. a.) bi imeli tri psihologe celo leto. Potem veste, kolikšna je naša cena. Real Madrid pa ima na primer dva psihologa.

Legendarni teniški igralec Ivan Lendl je nekoč dejal, da je za športni uspeh potrebno 90 odstotkov dela in treninga ter deset odstotkov talenta. Se psihološka priprava šteje v delo?
Absolutno delo. Ključna stvar psihološke priprave je, kako se odzivaš v stresnih razmerah. To je 80 odstotkov psihologije športa. Nekateri se že skozi življenje naučijo, da so v tem malo boljši. To, kar športnike čaka na OI, pa se nihče skozi življenje ne nauči. To je treba oddelati.