Enainsedemdesetletni predsednik Evropske atletske zveze (EA) Svein Arne Hansen, ki je bil za petega predsednika izvoljen 11. aprila 2015 na Bledu, je v pogovoru za STA ob robu seje izvršnega odbora evropske zveze v Ljubljani izpostavil, da bi morali vsi tisti, ki jim dokažejo jemanje prepovedanih poživil, takoj dobiti dosmrtno prepoved nastopanja.
Dolga desetletja ste bili na čelu enega najprestižnejših mitingov na svetu, tekmovanja v Oslu. Kako ste na mestu direktorja Bislett Games spremljali razvoj atletike, mislite, da imajo managerji preveliko moč v atletiki?
Nekoč so bili povsem drugačni časi kot sedaj. Tako sem v sedemdesetih poslal pismo za nastop izjemnemu ameriškemu zvezdniku Edwinu Mosesu in drugim ter potem dobil odgovor tri tedne pozneje. Sedaj se vse skupaj odvija s svetlobno hitrostjo. Ni nobene primerjave, tehnologija je naredila svoje. Obenem pa so že v omenjenih časih Mosesa atleti potrebovali pomoč pri prijavah na mitinge in pri drugem, kar ni neposredno povezano s treningi in samim nastopom. V osemdesetih in v začetku devetdesetih let nacionalne zveze niso opravile svojega dela. One bi morale biti posredniki med atleti in organizatorji mitingov. Tako so to mesto zapolnili managerji, ki imajo s tem tudi vpliv, kdo in kje bo nastopil. Ni pomembno le, da imaš dober izid. Zelo pomembno je, da imaš tudi dobrega managerja. Večina izmed njih dobro opravlja svoje delo, z nekaterimi niti nisem mogel ali hotel delati.
V Oslu ste videli veliko svetovnih rekordov. Zakaj je prav EA predlagala, da bi določili datum, po katerem bi začeli rekorde obravnavati na novo, stare oziroma tiste, ki veljajo zdaj, pa naj bi umaknili na poseben seznam "starih rekordov"?
V Oslu je bilo doseženih 49 svetovnih rekordov in smo, moram priznati, radi plačali dodatni denar za take dosežke. Vsak je bil nekaj posebnega, če pogledam le sedanjega predsednika Mednarodne atletske zveze (IAAF) Sebastiana Coeja, ki je v Oslu štirikrat dosegel svetovni rekord. Pa denimo Sergeja Bubko, protikandidata Coeja na volitvah za predsednika pred dvema letoma, njegovih rekordov niti ne moreš prešteti. Komaj čakam, da bodo prišli novi veliki zvezdniki in dosegli nove rekorde, kar pa je vse težje. Lestvice so visoko postavljene. Nekateri svetovni rekordi gotovo niso 'čisti', doseženi so bili s pomočjo dopinga. Tako je kot možni ukrep Evropa predlagala črtanje rekordov, toda atletika je globalen šport, ne moramo sami odločati, tu so še druge celine in tudi drugačni pogledi, ki jih moramo tudi upoštevati. Toda ta možnost ostaja na mizi za prihodnje.
Ste tudi zato zagovornik dosmrtne prepovedi nastopanja že po prvem pozitivnem dopinškem testu?
Če delaš v banki in ukradeš denar, ne boš pri nobeni banki na svetu potem dobil dela. Lahko kje drugje. Tako bi moralo biti tudi v športu. Dosmrtna prepoved nastopanja v primeru pozitivnega rezultata ne pomeni, da nekomu prepovedujemo delo. Moralo pa bi biti jasno, da takemu ni mesta v našem športu. Kot v primeru Rusije in njihovega sistematičnega kršenja dopinga, mi moramo ščititi tiste, ki tekmujejo poštno, tudi slovenske atlete in atletinje. Tako se morajo tudi Rusi zavedati, da se bodo vrnili na tekmovanja le, če bodo upoštevali pravila, ki veljajo za vse.
Omenili ste Bubko in Coeja, koga ste vi podprli na predsedniških na volitvah avgusta 2015 v Pekingu in kako ocenjujete delo sedanjega predsednika IAAF?
Oba sta Evropejca in ju zelo dobro poznam, še od njunih tekmovalnih dni. Rekel sem jima, da bom ostal nevtralen. Coe je potem opravil zelo dobro delo, posebej glede na to, da se je soočal s škandali, ki jih je podedoval. Mislim, da ni zveze na svetu, ki ga ne bi podprla, če bi pri njej kandidiral za predsednika. Lamine Diack, njegov predhodnik, je skupaj s sinom povzročil veliko škode s korupcijo, sojenje v Parizu še poteka. To je vrglo zelo slabo luč na atletiko, potem pa je prišlo še odkritje sistematičnega ruskega dopinga. Tega ni bilo lahko reševati in Coe, kot sem že poudaril, se je tega lotil zelo dobro.
Tik pred začetkom seje izvršnega odbora EA, ki je potekala konec tedna v Ljubljani, je IAAF za prihodnje leto napovedala uveljavitev atletske svetovne lestvice po vzoru teniških. Kako gledate na ta korak?
IAAF je predlagala atletsko svetovno lestvico kot kvalifikacijski sistem za velika tekmovanja. Vsi si tega zelo želimo, je več kot potrebno. Sedaj se namreč dogaja kar precej goljufanja. Kot primer lahko navedem organizacijo mitinga v metu diska tedaj, ko so najboljše vetrovne razmere. Mislim pa, da lestvica ne bo nared za uporabo že prihodnje leto, kot je navedla IAAF. Enostavno je preveč nejasnosti, denimo, kateri mitingi bodo šteli, kako bodo razvrščeni po kakovosti, ali bodo državna prvenstva štela ... Zame je tudi zelo pomembno, da bodo na vseh mitingih, ki bodo šteli za lestvico, dopinške kontrole. Sicer pa predloga, ki je bil objavljen šele pred dnevi, nisem preučil podrobno, bilo je premalo časa zaradi seje IO. Čez dva tedna imamo sestanek IAAF v Monaku in gotovo bo tam to ena izmed pomembnih točk razprave. Že sedaj pa sem dobil veliko klicev za pojasnila, med njimi Gabriele Szabo, olimpijske zmagovalke iz Romunije, novinarjev in trenerjev iz moje rodne Norveške ... Kot sem dejal, je še veliko nejasnosti.
Kateri so bili najpomembnejši sklepi s seje izvršnega odbora EA v Ljubljani?
Imeli smo zelo dobro sejo, ne veliko sklepov, vendar zelo plodne razprave kot temelj za spremembe v prihodnosti. Za leto 2019 je Lizbona dobila evropsko prvenstvo v krosu, obravnavali pa smo tudi tekmovalna pravila, možne spremembe tekmovalnih sistemov, kar pa za širšo javnost ni tako zanimivo. Vesel sem tudi, da sem ponovno v vaši lepi Sloveniji. Leta 1967 sem bil prvič v Ljubljani, desetletja je že tega. Predlani pa smo bili vsi člani EA izvoljeni na kongresu na Bledu. Ti dve leti so bili zelo delavni, veliko reševanja težav v povezavi s korupcijo prejšnjega vodstva IAAF, pa ruski doping ...
Za konec bi se dotaknili še Jamajčana Usaina Bolta, ki je na svetovnem prvenstvu v Londonu avgusta letos končal tekmovalno pot. Kdo ga bo nadomestil na prestolu največje zvezde kraljice športov?
Atletika je težak šport, težko je dosegati rezultate, ki jih je zmogel Bolt. Toda zagotovo bo za njim prišel še kdo, mogoče celo Evropejec. Žal se je poškodoval Južnoafričan Wayde van Niekerk, ki so ga omenjali kot možnega naslednika Bolta. Toda rad bi izpostavil, da so za vsakega organizatorja mitinga najpomembnejši lokalni zvezdniki, ki jih pridejo ljudje spodbujat na stadion. Ni najpomembneje, da imaš kopico uveljavljenih tujcev, med katerimi nekateri ne dajo vsega od sebe. Tako imamo sedaj že nekaj norveških zveznikov, ki so pomembni tudi za miting v Oslu, kot so bratje Henrik, Jakob in Filip Ingebrigtsen; dva sta evropska prvaka, najmlajši pa je bil najboljši v svoji mladinski kategoriji v Evropi v petih disciplinah. Oni trenirajo tako kot vzhodni Afričani. Vedo, da morajo trdo delati, da bodo na isti ravni. Tudi v Sloveniji zelo dobro delate v atletiki, vedno imate nekaj vrhunskih posameznikov. Ko sem vodil miting v Oslu je bila tam velikokrat zelo uspešna Brigita Bukovec, ona je bila med globalnimi zvezdami svojega časa. Pa poglejmo maraton v Ljubljani prejšnji teden, velika množičnost, 23.0000 je bilo vseh, ki so tekli, ne vsi na 21 ali 42 km, bili pa so udeleženci tekov na različnih razdaljah. Res izjemno.