Michel Platini se je neuspešno pritožil na šestletno prepoved delovanja v nogometu; kazen so mu zgolj skrajšali na štiri leta.

Platinijev odvetnik je dejal, da bo Platini po tej odločitvi odstopil z mesta predsednika Evropske nogometne zveze (Uefe).

Francoz je šestletno prepoved dobil zaradi prejema spornega plačila 1,8 milijona evrov, o katerem naj bi se z nekdanjim predsednikom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Seppom Blatterjem, ki je prav tako suspendiran za šest let, ustno dogovorila za svetovalno delo med letoma 1999 in 2002, izplačal pa mu ga je šele leta 2011.

Fifina etična komisija je zaradi neprepričljivega dokazovanja spornega plačila oba kaznovala z osemletno prepovedjo delovanja v nogometu, februarja pa so jima kazen znižali za dve leti.

Ostal brez funkcije in predsedniške kandidature 

Prepoved je Platiniju preprečila, da bi 26. februarja letos kandidiral za predsednika Fife, ko je bil izvoljen Švicar Gianni Infantino, prav tako pa tudi opravljanje predsedniške funkcije pri Uefi. Etična komisija je odločila, da sta Platini in Blatter kršila etični kodeks. Platini, nekdanji nogometni zvezdnik in predsednik Uefe od leta 2007, je bil sprva glavni kandidat za naslednika Blatterja na februarskih volitvah.

"Platiniju sem rekel, da mu Fifa ne more takoj izplačati celotnega zneska, da mu ga bo pozneje. Pozneje je tudi zahteval plačilo - dolg je pač obstajal," je po prvem izreku kazni pojasnil Blatter, o samem ustnem dogovoru pa je povedal, da sta ga naredila leta 1998 v Franciji, takoj po svetovnem prvenstvu. "Tam je Platini dejal, da bi rad delal za Fifo. Rekel sem mu, da je to čudovito, zahteval pa je plačilo milijon švicarskih frankov. Dejal sem mu, da je to v redu, le da mu lahko del plačamo takoj, del pa pozneje."

Blatter kršil zaupanje

"Ne v pisni izjavi ne na zaslišanju gospodu Blatterju ni uspelo pokazati pravne podlage za to plačilo. Njegova izjava o ustnem dogovoru ni bila prepričljiva, zato jo je komisija zavrnila," so ob izreku zapisali v sporočilu za javnost predstavniki komisije in dodali: "S tem, da gospodu Blatterju Fifinih interesov ni uspelo postaviti na prvo mesto in se vzdržati tega, kar bi lahko bilo v nasprotju z interesi Fife, je kršil zaupanje do zveze," so dodali v sporočilu.

Blatterja so dodatno kaznovali s plačilom 50.000 švicarskih frankov, Platinija pa z 80.000. Švicarja so obtožili kršitev Fifinega pravilnika glede ponujanja in jemanja daril, konflikta interesov in kršenja splošnih pravil obnašanja. Platinija so spoznali za krivega istih kršitev.

Dogovor na lepe oči

Blatter in Platini sta bila 8. oktobra suspendirana za 90 dni zaradi že omenjenega plačila za Platinijevo svetovalno delo. Oba sta tudi priznala, da za svetovalno delo ni obstajala nobena pisna pogodba, temveč le "gentlemanski dogovor". Še vedno pa ostaja neznanka, zakaj je Platini denar prejel šele devet let po končanem delu, torej v obdobju, ko je Blatter iskal podporo za četrti predsedniški mandat pri krovni nogometni organizaciji. Takrat se je soočil z resnim tekmecem, Mohamedom bin Hammamom iz Katarja.

Platini je v procesu po izreku kazni vztrajal, da pri omenjenem plačilu ni bilo ničesar nelegalnega. "Poskušam razumeti, zakaj in kako sem se znašel v tem. Opravil sem določeno delo, poslal fakturo, bil sem plačan, od tega sem plačal tudi davek. To je bilo leta 2011," je večkrat povedal in dodal: "Kaj je Fifina etična komisija počela med 2011, ko sem dobil plačilo, in 2015? Kar naenkrat se je zbudila. In seveda, zbudi se v letu, ko so volitve Fife in jaz sem med kandidati. Neverjetno!" se je čudil 60-letni Francoz.

Platini vztraja, da ga ne bi smeli postaviti v isti koš kot Blatterja, ki so ga dolga leta sumili koruptivnega delovanja.

Platinija in Blatterja so ujeli s posebnim računalniškim programom za hitro iskanje sumljivih transakcij. Preiskovalci so pri razkrivanju nečednosti v vrstah krovne svetovne nogometne organizacije uporabili tudi posebno "softversko" opremo za finančni nadzor, s katero so lahko izsledili sumljivo plačilo v višini dveh milijonov švicarskih frankov oziroma 1,8 milijona evrov. Posebni program iz kopice podatkov tako preiskovalce opozori na osebe, ki so pooblaščenci posameznih bančnih računov, niso pa njihovi pravni lastniki. Podobno programsko opremo uporablja tudi nemški mehanizem za nadzor finančnega trga (Bafin).