Kje tiči razlog, da tako vešče igrate v končnicah?
Sam sem že nekaj let v klubu in vseskozi obstaja sistem dela. Vsi ljudje v klubu – od uprave in igralcev do navijačev – so popolnoma predani. Če k temu dodamo še kakovostno in trdo delo, rezultat ne izostane.

Niste zvezda, a vseeno vas ni strah odgovornosti, vsak hip lahko zadenete trojko, odigrate dobro obrambo, odločite tekmo …
Košarka je moštveni šport. Vsa zadnje leta Partizan izvrstno deluje kot moštvo, poznan je tudi po odličnem vzdušju, ki vlada med igralci. Jaz sem del ekipe in pomembno mi je, da kot moštvo izpolnimo tisto, kar smo se dogovorili.

Na igrišču ste bili med prvimi člani obeh moštev. Videli smo vas vztrajno metati na koš, ko so bili ostali še v garderobi. Tudi to govori o vašem odnosu do svojega poklica? Trenirate več od ostalih?
Ne, gre za moj ritual, da pripravim telo na ritem tekme. Mečem, napravim nekaj vaj. Kar zadeva trening, delamo krvavo. Mlajši ostajajo tudi po napornem rednem treningu še na dodatnem.

Koliko se pozna, da z vami ni več Duška Vujoševića, ki je obilno vplival na sistem dela Partizana v preteklosti?
Dule je bil pri nas dolga leta, postavil je sistem, ki je dajal rezultate. Vlada Jovanović kot njegov dolgoletni pomočnik je poskrbel, da ta sistem še vedno daje rezultate.

Ste razmišljali, da bi lahko Jaka Klobučar (bivši igralec Partizana in trenutno član Olimpije, op. a.) izdal kake Partizanove skrivnosti Olimpiji?
Ne, nisem. Jako zelo cenim. V Beogradu sva se dobro spoznala, je moj iskren prijatelj, upam, da tudi jaz njegov. Ampak v športu nikoli ne veš, kaj te čaka jutri. Zgodilo se je, da je pač zapustil klub in mu želim vso srečo.