Slovenija je imela na prvih dveh tekmah veliko težav s conskimi obrambami Bolgarije in Ukrajine.
Ekipa in igralci, ki imajo že toliko izkušenj, si ne smejo privoščiti takšnih napak. Ne gre le za napad proti coni, temveč tudi za prenos žoge pri presingu tekmeca. Preprosto podajamo žogo brez razmisleka. Slabo se gibljemo, gre za osnovne reči. Igralcem teh stvari ni treba razlagati, saj bi jih morali že znati. To se naučijo že mladinci. Gre za velike napake. S tem nočem zmanjšati svoje krivde, vendar je popolnoma nesprejemljivo, da podajamo žogo, pri tem pa ne gledamo, kako je razporejena obramba. Vsakdo, ki igra košarko, lahko stori napako, a ne tako osnovnih. Igramo malce mazohistično.

Kako to mislite?
Vložimo veliko truda, da osvojimo žogo, nato pa jo na lahek način izgubimo. Upam, da zaradi tega nekega dne ne bomo jokali. Že pred prvenstvom sem dejal, da nemirno spim zaradi izgubljenih žog. Že na treningih sem opazil, da žoga igralcem ni toliko pomembna. Izgubijo jo, a se nihče zaradi tega ne sekira. Na prejšnjih velikih tekmovanjih je Slovenija izgubljala možnost za kolajno, ker so najizkušenejši igralci v odločilnih trenutkih tekmecu podajali v roke. Tega si ne smemo dovoliti. Ob vsem spoštovanju Ukrajine, a se ne sme zgoditi, da nam dajo 22 točk po naših težavah s prvo podajo. Zaradi prestreženih žog so nam dali 22 točk, in zato ni čudno, da je prišlo do takšne končnice.

Ste zaradi tega zaskrbljeni?
Zaradi tega sem zelo zaskrbljen. Ponoči smo do treh zjutraj delali in pripravili gradivo, da bodo igralci videli vse napake. Ob njih te zabolita glava in trebuh. Tega ne bi pričakoval od igralcev s toliko izkušnjami. Ne vem, zakaj prihaja do tega. Trudimo se, garamo, dobro treniramo, a nato vse zapravimo. To je tako kot pravijo v Srbiji, ko se krava, ki daje sto litrov, obrne, umre in vse se uniči. To ni dobra pot in zaradi tega ponoči ne spim. Vendar ne šele tu, to sem opazil že med pripravami na Ptuju in v Kranjski Gori. Izgubljenih žog je preveč. Takšnih reči ne bi dovolil niti Edu Muriću in Goranu Dragiću, kaj šele tistim, ki so stari čez 30 let in imajo za sabo ogromno evropskih tekem. Zdaj je zadnji čas, da nekaj popravimo.

Ste to povedali tudi igralcem?
Vsak dan jih zaradi tega kritiziram. A očitno jim gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven, kdo se mogoče zaradi tega tudi zamisli. Če želimo vrhunski rezultat, mora imeti ekipa veliko odgovornosti. Dejan Bodiroga je s 17 leti prišel v Trst in Bogdan Tanjević mi je dejal, da ga bo takoj uvrstil v ekipo kot tujca. Dejal sem mu, da ima 17 let in naj bo pozoren na to, vseeno si v Stefanelu in delaš dobro ekipo. Odvrnil mi je, ali vem, da v sedmih dneh treninga ni izgubil niti ene žoge. On je bil šef celotne ekipe pri 17 letih. Hočem reči, da ni treba, da bi imeli toliko nadarjenosti, a potrebujemo odgovornost. Zame je žalitev, če človek izgubi žogo na takšen način. V mojih očeh pade. Vrhunski igralci ne izgubljajo žog na takšen način.

Kako boste rešili ta problem?
Naredili bomo vse, da to odpravimo, a vam ne zagotavljam uspeha. V nekaterih je to že močno prisotno. To je vprašanje odgovornosti.

Kaj je bilo dobrega na prvih dveh tekmah?
Bilo je podobno kot proti Španiji, ko smo polovico tekme igrali dobro, polovico pa ne. Gre za psihološko stvar, če narediš 20 točk razlike in nato padeš v obrambi. Ša zlasti, če tekmec iz igre potegne pomembnega igralca. V četrtek se je na klop preselil odlični ukrajinski Američan in takrat sem se obrnil na svoja pomočnika in jima dejal, da smo zdaj nastradali. Da bo prišlo do drame. Razumem težavnost tekmovanja in razumem, da se to dogaja tudi drugim. Z igralci sem mesec dni, drugače bi bilo, če bi bil z njimi vse leto. Najpomembnejši je zato odnos igralcev. Slovenski košarkarji delajo odlično. Karkoli sem zahteval od njih, so opravili korektno, zaradi tega ne razumem takšnih reči. Če bi šlo za mlado ekipo, bi to še dojel. Toda ekipa, ki je preživela že mnoge vojne, Evroligo in druge evropske pokale, Jadransko ligo, si tega ne more privoščiti. Zelo sem besen in danes jih na sestanku čaka neljub pogovor. Te reči jim moram povedati.

Foto: EPA Mirza Begić Tudi met ni blesteč.
Imamo bogato igro, ki pa jo pogosto osiromašimo. Obstaja določeno razmerje med meti in prodori. Ve se, da mora proti agresivni igri žoga hitro krožiti, veliko pa je tudi prodorov in iskanja prekrškov. S tem ubijaš njihovo agresivnost. Žoga mora iti pod koš in nazaj ven. Imamo postavljene cilje in ti so korektni, a njihovo izvajanje ni korektno. Vse reprezentance imajo sicer na tem EP veliko padcev. Takšna je pač današnja košarka, vse ekipe so kakovostne. Vsaj 12 reprezentanc lahko osvoji kolajno. Tista moštva, ki niso imela dovolj kakovosti, so pripeljala Američane in vse postaja odprto. Le z osebno in ekipno odgovornostjo lahko dosežeš dober rezultat. Na vsaki tekmi je težko, ne glede na kakovost.

Naslednji tekmec je Gruzija.
Ta je zame najprijetnejše presenečenje v skupini D. Funkcionirajo na ravni bratstva, igrajo kot ena družina. So čvrsti v obrambi, in ko naredijo prekršek, je ta prekršek tisti pravi. Videti so kot kakšno univerzitetno moštvo. Tako so tudi naučeni. Trener Igor Kokoškov sicer prihaja iz Srbije, a je povsem "amerikaniziran". Gre za zelo nadarjenega strokovnjaka. Gruzijci so motivirani, lačni uspeha, pred dnevi jih je v garderobi obiskal tudi predsednik. Čaka nas težka tekma, to velja povsem enako kot za tisto tekmo z Rusijo, ki še prihaja. Morda bo celo težje kot proti Rusiji. Če premagamo Gruzijce, smo praktično že v naslednjem krogu. So delovna ekipa, ki ima veliko nadarjenosti in energijo ter kolektivnost v obrambi.