Šele dvajset let je imela Janica Kostelić, ko je že zanesljivo vladala svetu alpskega smučanja, hvrvaška snežna kraljica pa se je nato leta 2002 odpravila na zimske olimpijske igre v Salt Lake City. Tudi v osrčju Združenih držav Amerike je pometla s tekmicami v kar štirih disciplinah.

Športna javnost je lahko le nejeverno gledala, ko je Kostelićeva osvojila tri zlate (slalom, veleslalom, kombinacija) in srebrno (superveleslalom) kolajno. Štiri leta zatem v Torinu je že tako bogati kolekciji dodala še zlato v kombinaciji in srebro v superveleslalomu in še vedno ostaja edina alpska smučarka s štirimi olimpijskimi naslovi. Bogata nagrada za trdo, že kar "vojaško" zahtevno delo skupaj z očetom in trenerjem Antejem Kostelićem.

"Ne sprašujte me, kaj me dela hitro," je v enem izmed intervjujev dejala Janica. "Nimam pojma. Jaz samo smučam. Ne vem, kaj je v glavah ostalih deklet, toda zase vem, kako razmišljam, in morda je to malce drugače od njih. Zase lahko rečem, da mislim, da je bolje, ko od sebe ne pričakuješ preveč."

Zlata kolajna Janice Kostelić v slalomu, Salt Lake City (2002):

Toda tudi žrtvovanje "železnega" Anteja, ki je za financiranje talentov svojih otrok lovil ribe v Jadranskem morju, ni moglo preprečiti serije poškodb, ki so pestile Janico praktično do konca kariere. Nogo si je zlomila že pri enajstih, gleženj je "šel" pri trinajstih, njeno kariero pa je prvič resneje prekinila huda poškodba kolena na treningu v St. Moritzu leta 1999.

A kot vedno se je Hrvatica vrnila še močnejša in po enajstih mesecih okrevanja kot feniks iz pepela vstala in zmagala na prvem slalomu sezone. Januarja 2001 je v zaslužkih že prehitela Hermanna Maierja, tri tekme pred koncem pa že osvojila mali kristalni globus v slalomu. Leta 2003 je znova osvojila svetovni pokal, naslednje leto pa jo je nova poškodba spet oddaljila od smučanja. V sezoni 2006 je še tretjič v karieri osvojila svetovni pokal, za nameček pa je v vseh štirih disciplinah končala med najboljšo peterico, vključno z malim kristalnim globusom za slalomski seštevek. Z belih strmin se je v zaslužen pokoj odpravila 19. aprila 2007. Trenutno časopisne stolpce polni predvsem z menjavanjem fantov, januarja pa je celo fizično obračunala s fotografinjo tabloida Gloria, ki jo je zalotila z najnovejšim "ulovom".

"Vegeta, Kraš ... Nihče ni boljši od naše Janice!" je v enem izmed mnogih trenutkov ekstaze zaklical komentator hrvaške nacionalne televizije HRT. Ni bil daleč od resnice.