Preteklost kolesarskega športa je bila na prelomu stoletja zaznamovana s številnimi dopinškimi aferami, sedanji uspešni kolesarji pa še kako čutijo posledice tega v obliki sumničanj in namigovanj o uporabi nedovoljenih poživil. Med njimi je kot najuspešnejši kolesar svoje generacije tudi Tadej Pogačar, med zadnjimi, ki so povsem stopili na njegovo stran pa je tudi Johan Museeuw, nekdanji svetovni prvak in zmagovalec Pariz - Roubaixa in Flandrije. Oba omenjena spomenika je osvojil po trikrat.
"Če je Pogačar pač močnejši od tekmecev, to ni njegova krivda. Osebno mi je bil njegov napad 100 kilometrov pred ciljem cestne dirke na svetovnem prvenstvu zelo všeč. V zadnje pol ure je kazal znake utrujenosti, a je vseeno uspel zdržati do cilje," so besede svetovnega prvaka iz leta 1996 zapisali pri Wieler Revue.
Ta meni, da so napadi z velike oddaljenosti postali sicer zaščitni znak modernega kolesartsva: "So karakteristični za novo generacijo, to počnejo tudi Mathieu van der Poel, Wout van Aert in Remco Evenepoel, tudi njih ni strah dolgih pobegov. Ti štirje fenomeni dominirajo v sodobnem kolesarstvu. Poleg tega so še mladi in navaditi se bomo morali, da bodo glavni tudi v naslednjih letih. Ne vidim osebe, ki bi jih lahko ogrozila."
O sumih na uporabo dopinga je odvrnil: "V primeru Pogačarja se ljudje sprašujejo, ali je to normalno? Toda njegov uspeh se ni pojavil kar čez noč. Izjemen je že vrsto let."
"Če si v tej družbi uspešen, ljudem to preprosto ni všeč. Enako je moč opaziti pri igralcih poslovnežih in glasbenikih," je še dejal Museeuw, ki si želi, da bi Pogačar naposled nastopil tudi na njegovi najljubši dirki: "Upam, da bo v svoj program v letu 2025 vključil tudi Pariz - Roubaix. Če ga bo, se bo zagotovo potegoval tudi za zmago. O tem sem prepričan."