V Buenos Airesu rojeni Lucas Mario Horvat je pred člansko kariero, ki jo je nato začel v Sloveniji, nosil dres klubov Argentinos Juniors, kjer je svojo športno pot pričel tudi legendarni Diego Armando Maradona, in kultnega River Plateja. V Sloveniji je od leta 2004 igral za Factor, Dravo, Interblock in Domžale, po triletnem igranju za azerbajdžanski Baku, pa se je vrnil k domžalskemu prvoligašu. Sledila je še selitev v Kazahstan k Okzhetpesu, nato pa je v najmočnejši slovenski ligi branil barve Aluminija.
Zdaj seveda z nestrpnostjo čaka na finale svetovnega prvenstva v Katarju, kjer se bo Argentina za lovoriko pomerila z branilci naslova. Lionel Messi in soigralci so v polfinalu s 3:0 premagali Hrvaško, Francozi pa so bili z 2:0 boljši od Maroka.
Kakšna je vaša napoved za finale?
Saj veste, kaj pričakujem (smeh). Da bomo prvaki. Upam, bo pa zelo težko. Ampak zame, pa tudi za vse ljudi, ki živijo v Argentini, trenutno vse skupaj poteka sanjsko. Vse se odvija tako... Messi gre proti koncu kariere, veliko se govori o tem, da je to zanj zadnje svetovno prvenstvo in res bi bilo lepo, da svojo celotno zgodbo zaključi tako, da bi dvignil ta pokal.
Se slišite z domačimi v Argentini? Kakšna evforija je tam?
Da, vedno sem v kontaktu. Ljudje norijo. Moram pa povedati, da je v zadnjem času vzdušje zelo pozitivno. Zelo malo se je kritiziralo. Včasih bi bilo polno kritik, kako bi moralo potekati to in kako drugo. Trenutno pa je vse pozitivno, vsi so eno in vsi si želimo, da se po dolgem času osvoji ta tretji naslov svetovnih prvakov.
Vam je morda trenutno žal, da niste v Argentini?
Seveda, zelo. Rad bi doživel vse to. Vprašanje, če bo še kdaj tako. Takrat, ko smo osvojili naslov prvakov, sem bil star eno leto in tega praktično nisem doživel (leta 1986, ko so Argentinci drugič v osmih letih osvojili mundial; op.p.). V Argentini je zdaj norišnica. Da si tam in si priča vsemu temu, mora biti noro.
Šlo bo za res lep finale. Messi proti Kylianu Mbappeju! Oba igrata za PSG, oba sta v vrhunski formi. Res bo zelo zanimiva tekma. To je za navijače pravzaprav pravljica. Če bi Messi pri teh letih postal svetovni prvak... Včasih vidim kakšen posnetek iz drugih držav, vsi navijajo za Argentino. Ampak to zaradi Messija. Tudi na tekmah je tako, veliko je Argentincev na stadionu, ostali pa prav tako stiskajo pesti za Messija in kolege. In to igralcem, ki so na igrišču, zelo pomaga.
Če bi zdaj primerjali Maradono in Messija? Prvi je postal svetovni prvak 1986, štiri leta kasneje pa igral v finalu. Messiju je slednje uspelo leta 2014 in zdaj. Kdo je večji heroj v Argentini?
Ta primerjava je zelo težka. Maradono imam zelo rad, Messija pa tudi. Vsi se kregamo, kdo je bil boljši, kdo je boljši. Vsak je zgodba zase, ampak rekel bom, da lahko oba sedita za isto mizo. Menim, da gre za najboljša nogometaša vseh časov. Sam sem seveda več časa spremljal Messija. To, da že 15 let igra na takšni ravni, zame je v tem obdobju daleč najboljši. To je noro. Da ti uspe tako dolgo držati takšno formo. Ne vem, če se bo to še kdaj ponovilo. Morda prav z Mbappejem.
Kako pa ste doživeli žalostni konec Maradone?
Maradona je Bog. Ne glede na vse težave, ki jih je imel na koncu, je za Argentince božanstvo. To, kar je on naredil za Argentino in nogomet... Ljudje so včasih vedeli, kje se nahaja Argentina, samo zaradi Maradone. Ko si hodil po svetu in so te vprašali od kod prihajaš ter si dejal Argentina, so rekli: 'Maradona'. Takšne so bile povezave. Karakterno vemo, kakšen je bil, ampak to za Argentince ni pomembno. Tudi sam gledam le na to, kaj je počel na igrišču. In on je resnično Bog nogometa.
Vas je novica o njegovi smrti zelo potrla?
Res je, ampak ... Ne bom rekel, da se je takšen konec pričakoval, je pa imel večkrat zdravstvene težave. In zadnje čase se je videlo, da res ni v dobrem stanju. To je res škoda. Igralci, ki so igrali z njim, pustimo, kaj pravijo mediji, so vedno govorili o tem, da je bil pravi vodja v slačilnici. Vedno je pomagal soigralcem, ko je imel kdo od njih težave, je bil vedno zraven. Ko poslušaš izjave o tem, kako je komu pomagal, si ni zaslužil vseh problemov, ki jih je imel zunaj nogometa. Ti so bili na koncu vidni.
Če se vrnemo na prvenstvo, ste pričakovali zmago s 3:0 proti Hrvaški v polfinalu?
Vsaka tekma je bila težka. Tudi, ko smo dosegali druge zadetke na tekmah, sem rekel, da bo težko, če ne bomo zabili še tretjega. In res je bilo tako.
Na primer proti Avstraliji smo tudi vodili z 2:0, a so nato prišli do gola in na koncu je bilo še kako napeto. Vsak dvoboj je na tem SP težek. Skozi celotni mundial ni nobena reprezentanca 'delala razliko', da bi bila vseskozi boljša. Vse skupaj je zelo izenačeno. Ampak pri Argentini je pozitivno vzdušje, nekaj drži, dobil sem tisti 'feeling', da je to to in da se bo v nedeljo zgodilo nekaj, kar si želimo vsi Argentinci. Nisem oseba, ki bi dejala: 'Zmagali bomo!', ampak imam pa dober občutek. Nič pa ni lahko. Ko pogledaš igralce, ki jih ima Francija...
Prvenstvo se je za Argentino sicer začelo s porazom prozi Savdski Arabiji. So se pojavili kakšni dvomi v uspeh?
To je bilo veliko razočaranje. A ponavadi, ko se zgodi takšna tekma, mediji v Argentini to označijo za katastrofo in podobno. Ampak tokrat nisem dobil takšnega vtisa, ni šlo za tako velik negativizem. Ljudje so še vedno verjeli v to reprezentanco, ki je pred tem nanizala več kot 30 tekem brez poraza. Ko na uvodu SP izgubiš, se res vprašaš, kaj je bilo pa sedaj to, vendar so nogometaši pokazali karakter. Pobrali so se in zdi se mi, da so iz tekme v tekmo igrali boljše.
Kaj menite o decemberskem terminu svetovnega prvenstva?
Vedno smo bili navajeni, da mundial poteka poleti. Takrat so imeli igralci za sabo celotna državna prvenstva, nato pa so nastopili še za reprezentance. Vem, da so se nogometaši pritoževali, saj je težko, ko odigraš celotno sezono in si utrujen, nato pa sledi še SP. Ne vem, kako bo zdaj vplivala ta pavza in nadaljevanje lig. To bo potrebno vprašati igralce, ki so zdaj bili v Katarju. Je pa res mogoče, da je bilo tokrat premalo časa za skupne treninge. Moralo bi biti na vojo vsaj nekaj tednov za uigravanje. Tokrat pa je minil teden in so že začeli.
Je morda tudi ta neuigranost zmanjšala razlike med reprezentancami in povzročila, da nihče ni dominiral?
Mogoče, ampak bolj mislim, da je to posledica tega, da so v zadnjem času izbrane vrste vse bolj izenačene po kakovosti. Nogomet je postal izenačen. Reprezentance se poznajo in ko se ena postavi proti drugi, je težko razbiti njihovo formacijo. Tu pride do izraza dobra forma nekaterih posameznikov, ki so sposobni narediti razliko. To se vidi pri Argentini. Vsakič, ko je bil Messi v formi, ko je bil razpoložen, se je dobro končalo. Rekel bom jar tako, on nas je rešil vsako tekmo.
Podobno je pri Franciji, ki ima Mbappeja. Ko ti on pobegne v protinapad, je to 'smrt'. Ko daš njemu na voljo dovolj prostora, je s svojo hitrostjo resnično neverjeten. In takšni igralci delajo razlike.
Če poenostavimo, je potem recept za Argentino zaustavitev Mbappeja.
Francozi tudi nikogar niso 'razbili'. Videlo se je, da so boljši, vendar niso 'razturali', na nekaterih tekmah so se prav tako precej mučili, na primer proti Poljski do prvega zadetka. Ko pa ti zabijejo gol in moraš ti loviti svojega, pa se odpre prostor za takšnega Ferrarija kot je Mbappe. Potem pa vse skupaj postane zelo težko izpeljati.
Ne upam si vas vprašati, kaj boste najprej storili, če bo Argentina prvak, ampak kaj boste storili, ko bo prvak v nedeljo?
Res ne vem. Morda mi bo eksplodiralo srce. To so res ekstremna čustva v tistem trenutku. Ne vem, kaj bom naredil. Sem pa enkrat že obljubil, da si v primeru naslova svetovnih prvakov tetoviram 'Messija'. Sicer ne njegove podobe, ampak njegovo ime. Tako da, neka obljuba obstaja. Upam, da jo bom lahko izpolnil.