Novak Đoković že vrsto let kroji vrh svetovnega tenisa, a je Srbija imela tudi teniškega igralca, ki je obetal celo več. Tako med drugimi meni tudi Novakov oče Srđan Đoković.
Gre za Nikolo Gnjatovića, ki je v svojem najstniškem obdobju redno premagoval Rogerja Federerja, Marata Safina, na takratnih prvenstvih Jugoslavije za mlajše kategorije pa je med vrstniki premagoval tudi Ivana Ljubičića in Iva Karlovića, ki sta prav tako kot Gnjatović generacija 1979. Slednji je bil večkratni prvak Jugoslavije, turnirje je osvajal tudi v konkurenci nekaj let starejših dečkov.
"Moj prvi trener Dragan Šerer je predlagal, da odidem na turnir v Poreču, kar je bila pogumna poteza. Na presenečenje vseh sem tisti turnir osvojil. tam me je opazil tudi sloviti trener Goran Bubanj in me pripeljal v Partizan, kjer sem postal državni prvak do desetih let, za mano sta bila tudi Karlović in Ljubičić," se je za Nedeljnik Afera spomnil Gnjatović.
"Do 18. leta sem bil državni prvak v vseh kategorijah. Takrat sem premagoval tudi Nenada Zimonjića, ki je bil leto starejši. V Partizanu so mi pripravili profesionalno pogodbo, a sem zapustil klub in se pridružil največjemu rivalu. V Zvezdi sem bil državni prvak do 18 let posamično in v dvojicah, to pa mi je uspelo s 16 leti. Kasneje jem bil dvakrat zapored tudi članski prvak, ni bilo človeka, ki mi ne bi napovedoval blesteče kariere."
Leta 1998 je bil pri Crveni zvezdi izbran za športnika leta. A nato so se pojavile težave. V času Natovih bombardiranj se je iz Barcelone vrnil k družini v Beograd, v tem času ni igral in izgubil precej točk na ATP lestvici. Nato pa se je znašel v narkomanskem svetu. V Brčkem je dobil posel trenerja, z njim pa tudi njegov prijatelj, ki je bil odvisnik.
"Družil sem se z njim in nisem izdržal, prvič sem heroin vzel pri 21. letih. Takrat se je začel moj pekel. Imel sem velike dolgove, težke narkomanske krize, začel sem krasti, da bi prišel do droge. Še naprej sem se poizkušal ukvarjati s tenisom, a ni šlo. V tem času mi je razpadla tudi družina, življenje je bilo popolen kaos. Več kot desetkrat sem se znašel v bolnišnici."
"Polnih 17 let sem šel skozi grozote, ki jih prinašajo droge. Vseeno sem bil vztrajen in nisem želel, da me ta pošast premaga. Skozi zdravljenje in terapije sem se prebil in zdaj sem tri leta čist. Na tenis nisem pozabil, boli pa me, da so posamezni prijatelji in kolegi očitno pozabili name."
"Nekdanji igralci in kolegi govorijo staršem otrok, ki jih treniram, da sem narkoman in da jih ne bi smel učiti. Vendar nisem, tudi takrat, ko sem bil v nejvečjih krizah, 'dilal' drogo otrokom. Prej bi si odsekal roko," je dejal Gnjatović.
"Vem, kaj sem dal skozi, to je bila ogromna in predraga življenjska šola, vsakemu otroku pa lahko zdaj takoj rečem, naj se čim dlje drži od drog, to je smrt, raje se ukvarjaj s športom. Še vedno poznam vse teniške 'finte', ki jih nekateri drugi ne poznajo in jih lahko prenesem na mlajše. Želim Srbiji podariti novega šampiona, novega Novaka, novo Ano (Ivanović), novo Jeleno (Janković) in zakaj pa ne, novega Nikolo Gnjatovića. Takšnega kot bi moral biti," je zaključil nekdanji tenisač.