Kolesarsko moštvo Bahrain Victorious je v petek sporočilo tragično novico, da je preminil švicarski kolesar Gino Mäder, ki je v zaključku četrtkove etape na dirki po Švici padel v prepad, kjer so ga našli nepremičnega ležati v vodi. Zdravniki so na kraj nesreče prišli nekaj minut po njegovem padcu in ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Churu, kjer pa je v petek okoli 11.30 izgubil bitko za življenje.

Nesrečni švicarski kolesar je padel na četrtkovi etapi ob visoki hitrosti na hitrem spustu s prelaza Albula do cilja v La Puntu in pristal v vodi, kjer so ga našli nepremičnega. Zdravniki so le nekaj minut zatem prispeli na kraj nesreče in ga začeli oživljati, nato pa s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Churu. Toda sotekmovalcu našega Mateja Mohoriča in Matevža Govekarja ter nekdanjemu moštvenemu kolegu Domna Novaka in Jana Tratnika ni bilo več pomoči.

Vodstvo dirke se je po novici o smrti 26-letnega Mäderja odločilo za nevtralizacijo petkove šeste etape, kolesarji pa so brez tekmovalnih ambicij v čast Mädru odvozili le zadnjih 30 km zamišljene trase. Več ekip, med njimi tudi Bahrain Victorious, se je odločilo po petkovi etapi zapustiti dirko in ne bo nastopilo na sobotni razgibani etapi ter nedeljskem kronometru.

Po koncu četrtkove izjemno nevarne etape pa so se zaradi nevarne trase v končnici etape oglasili številni kolesarji in kolesarski strokovnjaki, ki za tragedijo krivijo organizatorja, ki zavoljo spektakla ogroža varnost kolesarjev. Namesto da bi se gorske etape končale z zaključnimi vzponi, si v modernem kolesarstvu organizatorji vse prevečkrat želijo spektakla in zaključujejo etape z vratolomnimi spusti, kjer kolesarji tvegajo svoje življenje.

Najbolj kritičen po četrtkovi etapi je bil tako največji zvezdnik švicarske pentlje, Belgijec Remco Evenepoel iz moštva Soudal-Quick Step. Končnico četrtkove etape pa je okrcal tudi vodilni kolesar na dirki Danec Mattias Skjelmose Jensen iz ekipe Trek-Segafredo.

Na istem mestu, kot se je tragično ponesrečil Mäder, je le nekaj trenutkov pred tem padel tudi Magnus Sheffield, ki pa jo je na srečo odnesel "le" s pretresom možganov in grdimi odrgninami.

Televizijske kamere, ki so bile osredotočene na boj za etapno zmago in skupni seštevek, na srečo niso ujele tragične nesreče, so pa zato sledile zmagovalcu etape Juanu Ayusu ter ujele, kako zahrbten je bil omenjeni zavoj, katerega so kolesarji odvozili skorajda s hitrostjo 100 km/h. Merilne naprave pri Sheffieldu so namreč prikazale, da je v trenutku nesreče drvel kar s hitrostjo 97 km/h.

Je bilo to res potrebno, ali bi se lahko tragediji z lahkoto izognili? Ali niso že gorske etape same po sebi dovolj zanimive? Je res potrebno tvegati zdravje kolesarjev? Organizatorji dirk se lahko resno zamislijo ...

dezurni@styria-media.si