Skupina teroristov je na današnji dan pred petimi leti v šoli v Beslanu zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ruske posebne enote so po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji, dva dni kasneje vdrle v poslopje, nakar se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih več kot 330 talcev, med njimi številni otroci.

Ruska parlamentarna komisija je decembra 2006 v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile ubile leta 2006.

Nemirni severni Kavkaz

Bombni napadi in streljanje so bili letošnje poletje na severnem Kavkazu dnevna stalnica. Na območju je bilo po podatkih AFP samo od junija ubitih najmanj 259 ljudi. Najbolj sta odmevala umor čečenske aktivistke Sareme Sadulajeve, ki so jo sredi avgusta našli mrtvo v nemirni ruski republiki Čečeniji, in umor ene od vidnih ruskih aktivistk Natalije Estemirove, ki so jo sredi julija našli mrtvo v republiki Ingušetiji. Nemirno je tudi v Dagestanu, kjer je junija neznani ostrostrelec ubil dagestanskega notranjega ministra, generala Adilgereja Magomedtagirova.

Omenjeno poročilo se sicer ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve, mnogi pa so tudi prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov. 89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, je zato julija 2007 na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo poti Rusiji.

Strah pred napadi ostaja
Strokovnjaki so tragedijo v Beslanu dolgo opisovali kot politični šok, podoben terorističnim napadom 11. septembra 2001 v ZDA, in prelomnico v politiki Kremlja na Kavkazu. V luči porasta nasilja na severnem Kavkazu so opozorili, da se podobna katastrofa lahko zgodi tudi danes.

"Ponovitev grozljivih zločinov, podobnih Beslanu, je žal možna, saj smo v zadnjih mesecih videli nov porast terorističnih dejanj, ki jih varnostne sile niso mogle preprečiti," je dejal vodja vodilne in najstarejše ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Oleg Orlov.

"Nimamo zagotovil, da se Beslan ne bo ponovil. Zdaj vemo, da se takšna stvar lahko zgodi. Pred tem je bilo to nepredstavljivo," pa je ocenil vodja moskovskega inštituta za strateško ocenjevanje Aleksander Konovalov. Orlov je ob tem tudi opozoril, da so islamski skrajneži po tragediji v Beslanu izpopolnili taktike bojevanja, zaradi česar se je proti njim še težje boriti.