Igor Rakočević si je s 26 točkami še popravil strelsko statistiko. Po najboljši predstavi v tej sezoni je s skoraj 18 točkami na tekmo 10. strelec Evrolige. Za Olimpijo nerešljiva uganka. "Zelo resno smo se lotili tekme. Vedeli smo, da lahko Olimpija preseneti, kot je to storila na tekmah proti CSKA in Olympiacosu. Nas niso, ker smo od vsega začetka igrali zbrano in odločno," je za žurnal24.si po tekmi razmišljal 29-letni igralec.

Rakočević je eden od osmih tujcev v ekipi Tau Ceramice. © AFP

"Gumijasti deček" je postal zvezdnik že kot najstnik, ko je šel po stopinjah očeta Gorana, ki je bil v tistih slovitih časih pri Crveni zvezdi soigralec Slavnića, Kapičića in Simonovića. V prvih šestih letih (1994–2000), ki jih je Rakočević prebil v članski ekipi, se je – verjeli ali ne – v klubu zamenjalo kar 11 trenerjev. Prav zaradi kaotičnega stanja v klubu Rakočević v beograjskem moštvu ni prerasel v vodjo in vrhunskega asa, pa čeprav so ga že kot srednješolca poimenovali beli Jordan. "Moral sem pobegniti s Kališa, iskal sem stabilnost. Veliko mi je pomagal Željko Obradović, ki me je povabil na reprezentančne priprave leta 2000." Tistega leta je odšel k Budućnosti in tam odlično odigral dve sezoni. Za tem pa so se mu izpolnile otroške sanje in odpravil se je v NBA . Oblekel je dres Minnesote , ki ga je leta 2000 na naboru izbrala kot 51. A je čez lužo zdržal vsega eno sezono. Prave priložnosti tam ni dobil. Oktobra 2003 se je vrnil na Mali Kalemegdan. "K Crveni zvezdi sem se vrnil, da bom osvajal lovorike," je dejal in odigral sijajno sezono. Postal je vodja ekipe, igralec, ki rešuje tekme, največja zvezda in pravi kapetan. Dvignil je pokal za zmagoslavje v pokalu Radivoja Korača, se prebil na sklepni  turnir četverice jadranske lige in bil v tem tekmovanju najboljši strelec (23,2 točke na tekmo), podajalec (4,4 podaje) in kradljivec žog (2 žogi na tekmo). Časnik Slobodna Dalmacija mu je podelil celo priznanje za najbolj koristnega igralca lige Goodyear .

Statistika v letošnji Evroligi

Točke: 17,6 Skoki: 2,6 Podaje: 2,4

Potem pa je prišel čas za Španijo. "To je najboljša liga v Evropi," odločno pove 191 cm visoki košarkar, ki je najprej odšel v Valencio k Pamesi , nato v madridski Real , zdaj pa že drugo sezono nosi dres Tau Ceramice . "To je velik klub, ki ima odlične navijače. Tu je lepo igrati," je izjavil mož s številko 8, ki je bil v lanski sezoni uvrščen v drugo peterko Evrolige in je prejel lovoriko Alphonso Ford za najboljšega strelca. Igralec, ki je sodeloval na dvojih olimpijskih igrah (2000 in 2004), je pohvalno govoril tudi o Goranu Dragiću : "Mislim,da je veliko napredoval. Čaka ga sicer še veliko dela, da bi lahko igral na vrhunski ravni, recimo v Španiji. Pomembno je, da dobro trenira, in njegov čas bo prišel."

Rakočević (prvi z leve, pred njim sta Predrag Stojaković in Vladimir Radmanović) je leta 2002 z jugoslovansko reprezentanco postal svetovni prvak. © AFP

Z mlado jugoslovansko reprezentanco je leta 1998 kot najkoristnejši igralec turnirja osvojil naslov evropskega prvaka. Štiri leta pozneje se je s člansko izbrano vrsto okitil z zlato kolajno na EP v Turčiji, leto pozneje je v Indianapolisu postal še svetovni prvak. Na EP v domačem Beogradu je bil eden izmed boljših igralcev reprezentance Srbije in Črne gore (slednja je izpadla v četrtfinalu po porazu s Francijo), na zadnjem SP na Japonskem pa je nosil kapetanski trak. O prihodnosti in vrnitvi v ZDA ne razmišlja: "Če bo prišla kaka ponudba, morda. Toda s tem se ne obremenjujem. V Tau Ceramici mi je lepo in uživam v košarki." Za konec pa je komentiral še obnašanje navijačev sinoči pod Rožnikom. "V Španiji se to ne dogaja. Toda navajen sem, saj sem igral v Crveni zvezdi, kjer je še precej huje. To je bila otroška igra." In dodal, da je zmaga nad Olimpijo še en korak k letošnjemu evropskemu cilju. Uvrstiti se na Final Four. "Potem pa bo, kar bo."