Belgija je leta 1986 osvojila četrto mesto, 32 let kasneje pa so Belgijci naredili še majhen korak naprej. Tokrat so namreč v dvoboju za tretje mesto premagali Anglijo z 2:0. Že v četrti minuti je po podaji v peterec z leve strani zadel Thomas Meunier, v 82. minuti pa je piko na i po protinapadu pstavil Eden Hazard. Angleži so po 28 letih ponovili svojo drugo najboljšo uvrstitev na mundialih.

Angleški selektor Gareth Southgate je v že tako mlado zasedbo na tem SP pred tekmo uvrstil pet igralcev, ki niso začeli polfinala, ter jo še dodatno pomladil: priložnost so dobili Phil Jones, Danny Rose, Fabian Delph, Eric Dier ter Ruben Loftus-Cheek. Manj eksperimentov si je privoščil njegov španski tekmec na belgijski klopi, Roberto Martinez je po polfinalnem porazu s Francijo v postavo vrnil takrat kaznovanega Meunierja, pa tudi vezista Yourija Tielemansa, tako da sta brez nastopa ostala Marouane Fellaini in Moussa Dembele.

Vrnitev Meunierja je bila prava odločitev, saj je ta igralec po lepi akciji Belgije svojo ekipo popeljal v zgodnje vodstvo. Po podaji Nacerja Chadlija z leve strani je sprejel žogo v kazenskem prostoru ob neodločnem Rosu ter premagal Jordana Pickforda. Meunier je na tem SP že deseti strelec za Belgijo, kar pomeni, da so Belgijci izenačili rekordna dosežka Francije iz leta 1982 in Italije iz 2006, ko je bilo med strelci tudi po deset različnih nogometašev.

Nadaljevanje pa ni bilo več tako poletno. Belgija je v prvi polovici prvega polčasa imela premoč, večjo posest žoge, ni pa več ogrožala Pickforda. Na drugi strani pa tudi Thibaut Curtois ni imel prav veliko dela, ob poskusih Harryja Maguirea in Harryja Kanea pa ni imel veliko težav. Zadnjo besedo je imel ob koncu prvega dela za Belgijo Romelu Lukaku, toda Angleži so žogo po njegovem strelu preusmerili v kot.

V drugem polčasu so Angleži vendarle pokazali nekaj več želje. Belgijci so se že zadovoljili z branjenjem minimalne prednosti, posest žoge se je preselila na stran Anglije, ki pa tudi ni bila preveč nevarna.

Belgijske menjave v 60. minuti, ko je namesto Lukakuja v igro prišel Dries Mertens, se je razveselil predvsem najboljši strelec SP Kane, saj je to pomenilo, da ga tekmec - pred današnjim obračunom je sicer Anglež "vodil" s 6:4 - ne more več niti teoretično ujeti; bi pa lahko Angleži rezultatsko ujeli Belgijo, če ne bi bil v 70. minuti na pravem mestu Toby Alderweireld. Najlepšo angleško priložnost sta zrežirala Marcus Rashford in Eric Dier, slednji je z nekaj metrov žogo usmeril mimo že premaganega Curtoisa, toda na golovi črti jo je izbil TAlderweireld.

Zamujeno priložnost Anglije je dobrih deset minut pozneje kaznoval Hazard. Po prodoru je hladnokrvno izkoristil lepo podajo Kevina de Bruyna in ob bližini vratnici premagal Pickforda, to pa je bila tudi dokončna odločitev, saj so se po zaostanku z 0:2 Angleži vdali v usodo in se zadovoljili z nehvaležnim četrtim mestom, Belgija pa je dosegla zgodovinsko najboljšo uvrstitev na SP.