Petindvajsetletnica iz Ipswicha je tako drugič v karieri slavila na turnirjih velike četverice, potem ko je leta 2019 osvojila OP Francije v Parizu, Čehinja pa je v finalu znova izgubila.
Za obe igralki je bil to namreč drugi finale na turnirjih za grand slam. Ashleigh Barty je bila pred tem uspešna na Rolandu Garrosu, Karolina Pliškova pa je izgubila v finalu OP ZDA 2016.
Številka ena ženskega tenisa je za današnjo zmago na najbolj kultnem teniškem objektu na svetu potrebovala natanko dve uri.
Dvoboj je prva igralka lestvice WTA začela odlično, medtem ko se je visokorasla Čehinja spopadala z živčnostjo. V prvem nizu je izgubila prve tri igre na svoj začetni udarec, Bartyjeva pa je z raznoliko igro in številnimi rezanimi udarci še dodatno spravljala ob živce štiri leta starejšo tekmico.
Hitro je Avstralka povedla s 4:0, nato pa sta si tekmici še po dvakrat izmenjali brejk za končnih 6:2 po vsega 29 minutah.
V drugem nizu je Bartyjeva servis tekmici odvzela v tretji igri, v kateri je Pliškova napravila dve dvojni napaki. Toda Čehinja je nato dvignila raven igre, izenačila ter pokazala igro, ki jo je krasila do finala ter s katero je v prvem krogu ugnala tudi Slovenko Tamaro Zidanšek.
Toda Bartyjeva je imela odgovor v 11. igri, ko je prišla do novega, petega brejka v dvoboju. Nato se je roka zatresla tudi prvi igralki sveta, drugi niz pa je odločila podaljšana igra. V njej je Pliškova tudi po zaslugi nepopustljive igre hitro povedla s 6:2, nato pa po dvojni napaki Bartyjeve prišla do izenačenja.
Na začetku odločilnega niza je Čehinja pravzaprav podarila brejk Avstralki, ki je po zanesljivem serviranju povedla s 3:0. Prednost je nato Avstralka uspela zadržati, čeprav je v deveti igri ubranila še zadnjo priložnost za brejk Čehinje. Obe finalistki sta sicer v celotnem dvoboju kar nekajkrat na noge spravili občinstvo na do zadnjega kotička zasedenem osrednjem igrišču.
"To je neverjetno. Moram začeti pri Karolini in ji čestitati za izjemen turnir. Rada imam izzive in igranje proti njej, sicer eni najboljših igralk. Verjamem, da bova odigrali še veliko dobrih dvobojev. Vedela sem, da se moram po drugem nizu boriti naprej. Karolina je izjemna tekmovalka in iz mene je izvabila vse najboljše. Vedela sem, da moram nadaljevati s pravim pristopom, če se želim veseliti zmage," je takoj po dvoboju dejala Bartyjeva.
Avstralka, ki je leta 2014 za več kot leto dni prekinila teniško kariero in se posvetila kriketu, se je nato poklonila vsem navijačem na osrednjem igrišču. Po vodstvu današnje junakinje s 6:3, 3:1 se ni zdelo, da bo finale izenačen, a Čehinja se je tako kot v polfinalu proti Belorusinji Arini Sabalenki vrnila v dvoboj. Tistega v četrtek je še uspela dobiti, danes pa ji je malenkost zmanjkalo.
"Vsako minuto sem uživala na tem igrišču, hvala za vso podporo," je sprva še uspela dejati 29-letna Čehinja, preden so jo premagala čustva. Po nekaj trenutkih je tudi sama pohvalila tekmico v finalu. "Skoraj nikoli ne jočem, ampak poskusila bom. Ashleigh je igrala odlično. Skozi celoten dvoboj sem se na vso moč trudila, da bi ji kljubovala, a sem bila malenkost prekratka," je še dodala Pliškova.
Bartyjeva je prvo lovoriko v Wimbledonu lovila 50 let po tem, ko je tam do prvenca na največjih turnirjih prišla njena rojakinja Evonne Goolagong Cawley. Bartyjeva je zato v All England klubu nosila posebej oblikovano obleko, ki jo je navdihnila tista, ki jo je Goolagong Cawleyjeva nosila prav leta 1971.
"Upam, da je ponosna name," je tudi sicer zelo sproščeno Avstralko premagal jok ob vprašanju o njeni rojakinji, ki je sicer osvojila sedem turnirjev za grand slam. Bartyjeva je zdaj pri dveh in ostaja številka ena ženskega tenisa. Pred odhodom v domovino bo igrala še na olimpijskih igrah in na OP ZDA.
"Ne spomnim se zadnje točke. Dolgo sem potrebovala, da sem uresničila sanje in da to lahko delim z vsemi, ki so mu blizu. Nisem veliko spala, ampak ko sem prišla na igrišče, sem se počutila domače. Deliti to izkušnjo z mojo ekipo, je res nekaj izjemnega. Z mano so na vsakem koraku moje poti. Tudi oni vse žrtvujejo za moje uspehe. Da lahko potujejo z mano in so osem mesecev stran od doma, to mora biti res nekaj zelo zahtevnega, zato sem še toliko bolj hvaležna. Vem, da je tudi družina doma gledala dvoboj, saj ne morejo potovati z mano. Komaj čakam, da jih čez nekaj mesecev vidim," je še o zahtevnosti položaja, v katerem so se znašli športniki, med vrsticami dodala 25-letnica.
V nedeljo bo na vrsti še zadnje posamično dejanje letošnjega Wimbledona, ko se bosta v moškem finalu pomerila Srb Novak Đoković in Italijan Matteo Berrettini.