Barcelona prepričljivo do novega naslova, kajne?
Zelo prepričljivo. To je bil dokaz, da je denar potreben samo tistemu, ki ne zna delati. Kdor ima znanje, potrebuje manj denarja. Barcelona je to dokazala z delom še iz časov Johana Cruyffa. Ko so pripeljali mlad kader, kasneje tudi Lionela Messija, in ta kader vzgajali dnevno. To ni umetna tvorba, ampak kohezija, ki je v vrhunskih zahtevah dodana vrednost.

Ne gre le za delo Pepa Guardiole, ampak tudi njegovih predhodnikov in oglednikov.
To je politika kluba, kar bi potreboval vsak klub – podrejanje lastnih interesov instituciji. Tudi Manchester ima denar, ampak je bil v finalu smešen. Ali je bil finančni del (proračun, op. a.) ustrezen razmerju v posesti žoge?

Alex Ferguson je priznal, da je izgubil zaradi Barceloninih podaj, kar ni presenečenje. To pomeni, da se je na tekmo slabo pripravil?
Nemogoče. Treba se je vrniti v čas, ko so bili Xavi, Iniesta, Messi, Pieque, Bousquets stari 12, 13 let. Odtlej igrajo skupaj. Bila je generacija Olimpije, ki je kasneje z Interblockom postala mladinski prvak. Ta skupina je igrala skupaj od desetega leta. Ker so se dnevno spoznavali, so bili zelo močni pri 13, 14 letih. Olimpija je nato razpadla, fantje so se razkropili po klubih in se znova zbrali kot mladinci na Interblocku ter brez težav osvojili mladinski državni naslov. Nato je na žalost politika kluba odšla v drugo smer in generacija, ki bi lahko napravila zelo dobre stvari v Sloveniji, je propadla. Barcelona tega ni storila. Ne glede na to, kako velik klub je, je odšla z zgodbo naprej in ustvarila vezno vrsto, ki igra praktično že 20 let skupaj. Tega razmišljanja in tehnično močnih podaj ni mogoče uloviti. Zato vsi zamujajo. Ni ekipe, ki proti Barceloni ne bi zamujala. Real to počne redno, zato ima vsako tekmo izključenega igralca, saj ne dojemajo mentalne zgodbe ob seveda vrhunski tehniki Barceloninih igralcev. Njeni igralci se čutijo med seboj, kaj bo kdo storil. Znotraj 10, 12 fantov vlada takšen avtomatizem, da jim nihče ne more parirati. Angleži, ki so fizično strašno močni, so bili v finalu smešni. Ampak smešen je bil tudi Real Madrid, Inter lansko leto v polfinalu …

Nikjer še nisem slišal o srži Barcelonine igre. Zakaj ima Barcelona posest igre 60:40, 70:30? Vsi govorijo o dobrih podajah, ampak žogo je treba najprej odvzeti. Barcelona igra v fazi obrambe veliko močneje kot v napadu – tako hitro nasprotniku odvzamejo žogo. Vsak trener na svetu vam bo rekel, da je obramba ključna točka zmage. Barcelona tako hitro odvzame nasprotniku žogo, da jo toliko časa drži v svojih nogah, da so tekmeci v 60. minuti utrujeni, ker morajo tekati za žogo. Prvo pravilo nogometa je, da je žoga hitrejša od igralca. Ko si podaš žogo na 10 metrov, nasprotniki stečejo pet korakov desno, ampak po povratni podaji se morajo spet vrniti nazaj. Ali veste, koliko gorava porabi avto v mestni vožnji? Barcelona je v tem močnejša kot v pas igri, ker tekmece prisli, da nimajo kisika. Če bi igrala dobro le v napadu in pustila nasprotniku, da razvije igro, bi vsako tekmo dobila tri gole od ekip, kot sta Manchester in Real, ker znata igrati. Tako dobro pokrivajo hrbet igralcu, ki napada nasprotniku – z dvema, trenmi, štirimi igralci hkrati. To je timing, ki ga je v kolektivnem športu najtežje doseči, ker pet, šest, sedem, osem igralcev hkrati sodeluje pri odvzemanju žoge. Veste, kakšna je povezava timinga, koncentracije ekipe, da tako hitro odvzame žogo? To je zame fascinantno, ne hitre podaje. To lahko vzgajaš le 15 let. Mlajših igralcev niso posojali, ampak so jih obdržali tudi za ceno slabih rezultatov. Barceloni ni treba več trenirati, ker je razmišljanje 10 do 15 igralcev na treningu identično zaradi nenehnega ponavljanja določenih stvari na treningu. Če ponavljaš 15 let, gre že za telepatijo …

… kar pomeni, da trener, ki pride na novo, ne postavlja koncepta znova, ampak …
… nadgrajuje, kar je storil Guardiola. On je zdaj le še psiholog. Vsa vezna vrsta je osvojila svetovno prvenstvo s Španci. Igrajo dan na dan, najboljši trening je tekma, ne glede na nasprotnika. Če je težji, se braniš in vadiš obrambo, če pa lažji, pa napad.

Precej se govori, da naj bi Pep Guardiola nasledil prav Alexa Fergusona. Bi po vašem mnenju to delovalo?
Lahko, ampak bo s sabo vzel Xavija, Iniesto in še koga. V Barcelono se moramo vrniti v čase, ko je bil tam Johan Cruyff (1988-96, op. a.). Barcelona je prenesla nizozemski vzorec nogometne igre 4-3-3 in kohezijo. Kohezija je povezanost v neko kemijo, ki se dnevno ustvarja: pri kosilu, večerji, počitku, treningu … Fantje, ki sem jih omenil, se niso razkropili po Barceloni.

Izjema je bil Gerard Pique.
Da. Dajmo Xavija v Real, Iniesto v Manchester, tretjega nekam drugam ... Zaradi njih ekipe ne bodo prve. En igralec individualno v sestavi Barcelone ne pomeni nič. Delujejo lahko le skupaj. Mislim, da Guardiola ne bo odšel. Nisem še videl tekme – četrtfinala, polfinala, finala -, da bi bilo toliko igralcev ene ekipe v 16-metrskem prostoru, kot je bilo v soboto Manchestrovih. Pa še šest, sedem Barceloninih! V kazenskem prostoru Manchestra je je bilo včasih 12, 13 igralcev, Barcelonini so si v petercu podajali žogo. Takšna tekma je na primer v finalu francoskega pokala – prvoligaš proti tretjeligašu. Takšno razmerje je bilo: kot bi bil United iz tretje lige.

Kje so meje Barcelone?
Motiva je gotovo še za leto, dve. Z lahkoto zmagujejo, se ne mučijo. Tisti, ki mu je igra lahka, lahko uživa v njej. Lahko uživava na maratonu Franja, če nisva bila trikrat na kolesu? Ne moreva, ker sva utrujena. Muči se tisti, ki ni sposoben. Oni so. Ne vem, zakaj bi se Guardiola umaknil. Morda je bilo to le razmišljanje o alibiju pred tekmo, če ne bi zmagali. Zdaj ne vidim razloga, da bi se umaknil. Barcelona ni Inter. Jose Mourinho je s svojo karizmo prisili igralce, da so mu verjeli, za njim je prišel nek povsem drugačen trener in ekipa je razpadla. Ko je Maicon stopil z letala po zmagi nad Barcelono (v polfinalu lanske Lige prvakov, op. a.) je dejal novinarju, da jim manjka še veliko, čeprav so pristali v finalu. Barcelona je nekaj povsem drugega. Naslednik Guardiole bo delal na podoben način.