Finali Barcelone
31. maj 1961 – Benfica : Barcelona 3:2
Evropski pokal prvakov se je začel leta 1955. Dominacijo madridskega Reala je leta 1960 v prvem delu tekmovanja ustavila Barcelona, a se na sam vrh ni uspela zavihteti. Prek Sandorja Kocsisa so v finalu proti Benfici sicer povedli že v 20. minuti, a na koncu klonili z 2:3. Da bi ponovili Realove uspehe, so morali počakati še tri desetletja.
7. maj 1986 – Steaua Bukarešta : Barcelona 0:0 (2:0 po enajstmetrovkah)
Še danes je to eden najbolj bolečih porazov katalonskega ponosa in eno največjih finalnih presenečenj tega tekmovanja. Pod vodstvom trenerja Terryja Venablesa je imela Barcelona sezono vzponov in padcev, a je premagala branilca naslova Juventus in tako veljala za favorita finala. A zgodil se je vratar Helmut Duckadam, ki je odigral tekmo svoje kariere.
20. maj 1992 – Barcelona : Sampdoria 1:0
Barcelona je končno osvojila sveti gral evropskega klubskega nogometa. To je bila zadnja sezona tega tekmovanja pod imenom Evropski pokal prvakov, nakar se je preimenoval v Ligo prvakov. Edini gol v finalu na Wembleyju je osem minut pred koncem podaljška dal Nizozemec Ronald Koeman. V poraženi ekipi je igral Slovenec Srečko Katanec.
18. maj 1994 – AC Milan : Barcelona 4:0
Dve leti kasneje je Barcelona vnovič veljala za favorita, a jo je ponižal Milan Fabia Capella. Čeprav sta bila zaradi poškodb odsotna Franco Baresi in Alessandro Costacurta, pa so po dveh zadetkih Danieleja Massara in enem Dejana Savičevića že po 47 minutah vodili s 3:0. Marcel Desailly je 11 minut kasneje zadal zadnji žebelj dream teamu Johana Cruyffa.
17. maj 2006 – Barcelona : Arsenal 2:1
14 minut pred koncem so topničarji po zadetku Sola Campbella vodili z 1:0, pa čeprav so zaradi izključitve Jensa Lehmanna večji del tekme igrali z igralcem manj. Prvič se je zgodilo, da je bil v finalu tega tekmovanja izključen vratar in to bi bila prva zmaga za kakšno londonsko ekipo. A nato je v igro vstopil Henrik Larsson in pripravil gola za Samuela Eto'oja in Juliana Bellettija.
27. maj 2009 – Barcelona : Manchester United 2:0
Katalonsko moštvo je postalo prvo moštvo, ki je v eni sezoni osvojili domače prvenstvo, domači pokal in Ligo prvakov. V Rimu je Barcelono v vodstvo popeljal Eto'o, nakar je dvoboj dveh mladih talentov Lionela Messija in Cristiana Ronalda dobil Argentinec. Za 2:0 je 20 minut pred koncem zadel z glavo, kar malemu Leu ne uspe pogosto.
Finali Manchester Uniteda
29. maj 1968 – Manchester United : Benfica 4:1
10 let po letalski tragediji je Manchester stopil na vrh sveta, potem ko je Matt Busby klub postavil nazaj na noge. Bobby Charlton, ki je preživel nesrečo, je zadel dvakrat, George Best enkrat, na svoj 19. rojstni dan pa je gol Benfice zatresel tudi Brian Kidd. Lahko bi se končalo drugače, če ne bi Eusebio zapravil odločilne priložnosti, ko je žogo poslal naravnost v roke vratarja Uniteda, Alexa Stepneyja.
26. maj 1999 – Manchester United : Bayern München 2:1
Takratni predsednik Uefe Lennard Johansson je šel ob vodstvu Bayerna z 1:0 v 90. minuti v zaodrje po pokal. Ko se je nekaj minut kasneje vrnil, je Manchester v Barceloni vodil z 2:1. Enega največjih preobratov v finalih sta v sodnikovem podaljšku začarala Teddy Sheringham in Ole Gunnar Solskjaer. Na tisti dan bi Matt Busby praznoval 90. rojstni dan.
21. maj 2008 – Manchester United : Chelsea 1:1 (6:5 po podaljšku)
Tudi tretjo zmago v finalu Lige prvakov je United dosegel na dramatičen način. Prvi finale v Rusiji je bil tudi prvi vseangleški finale. Cristiano Ronaldo in Frank Lampard sta zadela v prvem polčasu, nato pa gola nismo več videli. Po 120 minutah so sledile enajstmetrovke. Ronaldo je zgrešil, na potezi je bil John Terry, a mu je spodrsnilo. United je tako postal prvak, ko je Edwin van der Sar ubranil strel Nicolasa Anelkaja.
27. maj 2009 – Barcelona : Manchester United 2:0
Že omenjeni finale je bil pri finalni poraz Manchestra.