Slovenija bo nasprotnik Srbije na kvalifikacijskem turnirnju za svetovno prvenstvo v Nišu. Kaj menite o Sloveniji?
Menim, da bo to zelo težek dvoboj. Čeprav se bo igralo v Nišu, je Slovenija že pokazala, da lahko premaga Srbijo. Dvoboj bo zanimiv in napet. Slovenski odbojkarji bodo imeli lepo priložnost, da se dokažejo in po evropskem prvenstvu Srbijo premagajo še na njenem parketu. Menim, da prednost domačega igrišča ni pomembna, ko gre za dvoboj tako kakovostnih ekip.

Vselej ste govorili o tem, da je treba za reprezentanco igrati na vso moč, včasih tudi z glavo skozi zid. So igralci še pripravljeni igrati na ta način?
Igral sem v časih, ko je bilo res tako. Zavedam se, da se časi spreminjajo. Reprezentanca ne sme biti zbor najboljših igralcev, ampak tistih, ki čutijo največ pozitivnih čustev ob igranju za izbrano vrsto. Že zato, ker morajo biti gledalci, ki spremljajo reprezentanco, ponosni na ekipo. Ko se obleče reprezentančni dres, ne čutiš več utrujenosti, bolečin. Obstaja le žoga, vsako točko moraš odigrati stoodstotno.

Kaj vam je ostalo v najlepšem spominu za časa kariere?
Vse to kar govorim, na najlepši način ponazarja akcija v finalu olimpijskih iger v Sydneyju, ko sem za žogo skočil preko reklam, se vrnil v igrišče in blokiral napad Rusov (izjemno potezo si lahko pogledate v spodnjem videu, op. a.). O tem sem govoril. Vseskozi je treba biti stoodstoten in s ponosom predstavljati svojo državo. Če delaš na takšen način, lahko tudi pokažeš največ.

Zdaj se veliko ukvarjate z mladino.
Res je. Veliko delamo z najmlajšimi. To je najpomembnejše za prihodnost odbojke. A to počnemo tudi zaradi socialne odgovornosti, zaradi zdravja naših otrok. Ob športu razmišljajo pozitivno, so visoko motivirani, to jim bo koristilo v življenju. Vem, da se jih večina ne bo ukvarjala z odbojko, a uspelo jim bo na drugih področjih. To je še bolj pomembno kot pa dejstvo, da iz njih naredimo vrhunske odbojkarje.

Kaj bi kot veliki športnik dejali otrokom, ki ves čas preživljajo za računalnikom, televizijo ...
Svojim otrokom dovolim le 15 minut dnevno, da sedijo ob računalniku. Potem jih pošljem iz hiše. Ne želim, da so vrhunski športniki. Če bodo to želeli, potem OK, po svojih močeh jim bom poskušal ponuditi priložnost, da uspejo. Vendar želim predvsem, da vztrajajo v tistem, kar si bodo izbrali in se temu tudi posvetili. Najpomembneje je, da si pridobijo delavne navade, da se želijo dokazati. To so glavni pogoji za uspeh našega otroka.