Lance Armstrong je po prepričanju ameriških medijev v intervjuju, ta se bo predvajal ob 3. uri zjutraj v noči na petek, priznal jemanje nedovoljenih poživil, časnik New York Daily pa dodaja, da dejanj ni obžaloval.
Pri Oprah Winfrey naj bi Armstrong zdaj priznal vsa dejanja, ki jih je več let zanikal. A izjave bodo pomembne ne le za Armstronga, ampak za kolesarstvo kot šport v celoti. Vse glasnejše so zahteve v Moku, da se kolesarstvo vsaj začasno izloči iz olimpijskega programa. Nevarnost je še večja, saj ameriški mediji trdijo, da naj bi Armstrong razkril še številna imena vpletenih v svojo dopinško zgodbo. Nad kolesarji, moštvi in tudi vodstvom Ucija po prepričanju medijev zaradi Armstrongovega poznavanja razmer visi Demoklejev meč.
Kolesarjem, klubom in Uciju grozijo tudi hude kazni, če jih bo Armstrong na televiziji razkrinkal, obenem pa lahko ponudil trdne dokaze za svoje trditve. Armstrong je ugled športnega velikana, ki si ga je priboril po premaganem zahrbtnem raku in sedmih zmagah na francoski pentlji, že davno izgubil. Najmanjša kazen zanj bo, če bo moral vrniti bronasto olimpijsko medaljo z iger v Sydneyju leta 2000. Kolesarju grozijo visoke odškodnine sponzorjev.
Današnje priznanje pa bi bilo lahko tudi nova zmaga ameriške protidopinške agencije Usade, ki je z Armstrongom kljub pomanjkanju trdnih dokazov dobila dvoboj na sodišču, ki je kolesarja spoznalo za krivega jemanja nedovoljenih poživil. Prvi mož Usade Travis Tygart je v postopku ostal neomajen, prejel je celo tri grožnje s smrtjo, a vseeno sestavil obtožnico, v kateri je tudi svetu dokazal, kako naj v bodoče poteka boj proti dopingu.
Pogledi na današnji intervju so zelo različni. Močna je bila v aferi vloga Floyda Landisa, nekdanjega Armstrongovega moštvenega kolega, ki je doping priznal leta 2010 in obtožil tudi Armstronga. Slednjega je obtožil tudi utaje davkov. Med kronskimi pričami proti Armstrongu je bil tudi tudi Tyler Hamilton, ki je priznal zlorabo prepovedanih sredstev leta 2011 in takrat med drugim dejal: "V Armstrongovem hladilniku sem videl Epo. Več kot enkrat sem videl, kako si ga je vbrizgal." Kasneje je izdal tudi knjigo z naslovom Kolesarska mafija.
Vedel naj bi tudi McQuaid
A obstajajo tudi negativni primeri. Za Armstrongov doping naj bi dolga leta vedel predsednik Ucija, Pat McQuaid. Številni so zato zahtevali njegov odstop, a Irec vztraja, da bo na septembrskem kongresu v Firencah vnovič kandidiral za predsednika mednarodne zveze. Podobno vlogo naj bi imel McQuaidov predhodnik Hein Verbruggen, ki naj bi vedel za doping in do danes ni pojasnjeno, zakaj je Uci leta 2002 od Armstronga dobila denarni prispevek v višini 125.000 dolarjev, domnevno pa naj bi tako plačal molk ob sumljivih dopinških vzorcih na dirki po Švici.
Mediji izpostavljajo tudi nekdanjega kolesarja Johana Bruynella ter njegove sodelavce. Bruynell naj bi bil ena ključnih figur pri Armstrongovem dopingu. Usada je obtožila tudi njega in čaka ga najmanj pot na razsodišče, grozi mu doživljenjska prepoved dela v kolesarstvu, s položaja v ekipi Nissan-RwadioShak pa je že odstopil.
Pomembna vloga pa je ob zdaj očitno ključnem dejanju zgodbe pripadla Oprah Winfrey. Nekateri mediji namigujejo, da si jo je Armstrong premišljeno izbral, saj za ameriško milijarderko in televizijsko voditeljico velja, da sodi v krog desetih najvplivnejših žensk sveta, ki kariero posameznika lahko ustvari ali pa uniči. Zanjo se je pred petimi leti odločila tudi nekdanja ameriška atletska zvezdnica Marion Jones po razkritju afere laboratorija Balco.