"To je zgodbica, ki traja teden dni. V igri so otroci, za vse mora biti odlično poskrbljeno, da bi lahko vsi uživali. Razmišljal sem, da bi odprl šolo v FC Ljubljana, to ni več nobena skrivnost. Razmišljam, da bi mogoče začela delovati poleti. Ampak to visi še na tanki vejici. Urediti je treba ogromno stvari, ne gre za tako lahek projekt, kot se mi je zdelo na začetku. V tej smeri bomo razmišljali, se pogovarjali, nato pa videli, ali bo moja nogometna šola začela delovati. Vsekakor pa bi jo najraje odprl v Šiški, kjer je na razpolago ogromno igrišč, poznam stadion," je za zurnal24.si povedal bivši kapetan slovenske izbrane vrste Mile Ačimović.

"Vse v zvezi z nogometom me zanima," je v sila širokem smislu odgovoril, ko smo ga vprašali, kaj bi počel z žogo: "Nogomet sem v zadnjih štirih mesecih postavil na stranski tir. Po pravici povedano mi vseskozi manjka. Zdaj sicer veliko hodim na tekme … Vem, da je zelo lepo biti nogometaš, pogrešam to življenje, sploh zdaj, ko so se povsod začele priprave. Najpomembneje je, da bom zdrav, da bodo moja kolena v redu in da bi nogomet lahko igral vsaj rekreacijsko." Oh, ta Ačimovićeva kolena, ki so ga pahnila v konec kariere.

"Konec meseca bom operiran v Ljubljani, 19. in 20. imam še glavne preiskave na Dunaju. S tem se trenutno največ ukvarjam – da mi nogo, kolikor se le da, vrnejo v običajno stanje. Ne morem smučati niti igrati malega nogometa. Vseskozi mi oteka koleno, vendar sem optimist," je še dejal strelec verjetno najlepšega zadetka v zgodovini slovenske reprezentance proti Ukrajini.