Državnotožilski svet (DTS) je popoldne nadaljeval obravnavo poročila o kršitvah generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pri imenovanju Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Pozno zvečer so tožilci odločili, da državnemu zboru ne bodo predlagali njegove razrešitve. Kot je za Odmeve pojasnila predsednica DTS Alenka Mežnar: "Predlog ministra Klemenčiča ni bil oddan v skladu z zakonom o državnem tožilstvu." Mežnarjeva je dodala, da ugotovljena kršitev ni take narave in teže, da bi jim omogočila predlagati razrešitev.

Na predčasno končani ponedeljkovi seji, ki so jo nadaljevali danes, so člani sveta, poleg poročila, ki ga je od predsednice DTS zahteval pravosodni minister Goran Klemenčič, obravnavali tudi Fišerjev odgovor na omenjeno poročilo

Poslanci zgolj razpravljali 

Izredno sejo sta zahtevali opozicijski SDS in NSi. Državnemu v zboru so poslanci omenjenih strank predlagali sklep, s katerimi bi ugotovili, daje bil v primeru Škrlec kršen zakon, ter da so bili pri ravnanju generalnega državnega tožilca izpolnjeni vsi znaki korupcije. Na odboru za pravosodje so sklepe, ki naj bi jih sprejemali na današnji izredni seji sicer zavrnili, tako da so poslanci o Fišerju zgolj razpravljali.   

"Danes mineva 52. dan odkar ima država Slovenija na čelu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno," je dejal poslanec SDS-a Vinko Gorenak in dodal, da je Boštjan Škrlec dobil službo mimo javnega razpisa in to le dan pred nastopom nove vlade, ki jo je sestavil Janez Janša.

Iva Dimic iz NSi-ja je v imenu stranke, ki je ravno tako zahtevala izredno sejo, povedala, da so pričakovali odstop Fišerja, zato so izredno zaskrbljeni,"da generalni državni tožilec ni niti ponudil svojega odstopa".

Poslanca SDS-a Branka Grimsa  je zmotilo stališče koalicije: "V času Janše je bila KPK zakon, danes pa se ji reče, da gre za deskriditacijo posameznika, koalicija pa temu prikimava. Zato je razprava nujna, da ljudje vidijo, kdo je kdo, zato je demokracija.“ Grims je še dodal: "Kdorkoli lahko kandidira na volitvah, če mu ni ime Janez in se ne piše Janša, kajti bil je edini, ki je vrhunsko vodil vlado." 

Potrata časa in politični boj med SDS in tožilstvom 

Bojana Muršič, poslanka SD-ja, je sklic izredne seje označila za politični boj največje opozicijske stranke s tožilstvom. Kot je dejala tudi v njeni stranki niso zadovoljni s stanjem v sodstvu, saj padajo mnoge odmevne kazenske zadeve, pa vendarle zaradi tega ne "sklicujemo izrednih sej in ne prirejamo shodov pred sodiščem."

Jani Möderndorfer (ZaAB)je sejo označil za "potrato časa", poslanci omenjene stranke so zato sejo zapustili.

Goran Klemenčič: "Vsi so prestopili mejo!"

Po mnenju vlade, da je v postopku ob imenovanju Boštjana Škrleca prišlo do nepravilnosti, je svoje mnenje podal tudi pravosodni minister Goran Klemenčič: "Mislim, da so v tej zadevi vsi prestopili mejo, opozicija, ki zahteva izredno sejo parlamenta, še pred odločitvijo DTS - to je edini organ, ki lahko predlaga razrešitev generalnega državnega tožilca. Na drugi strani pa imamo predstojnika enega organa, torej Fišerja, ki napada drug državni organ, KPK," je dejal Klemenčič in dodal, da bi morali vsi stopiti korak nazaj. 

Odbor v znamenju polemike med Gorenakom in Fišerjem

Če je  bila večina poslanskih skupin prepričana, da bi bilo treba počakati na odločitev DTS-a, se je na drugi strani razvila ostra razprava med med Fišerjem in poslanci SDS-a.

Vinko Gorenak je dejal, da je bilo že v času Škrlečevega imenovanja jasno; "da gre za vprašanje službe eminentnega politika LDS." Gorenak je nato Škrleca in Fišerja vprašal, zakaj je bilo imenovanje izpeljano dan pred imenovanjem nove vlade. Boštjan Škrlec in Zvonko Fišer sta mu odgovorila, da so bili na ta dan pač izpolnjeni vsi pogoji za imenovanje.

Gre za poskus političnega prevzema tožilstva je bil oster Zvonko Fišer, prepričan, da je pri imenovanju Škrleca ravnal zakonito: "S sejo kot je današnja in bo jutrišnja, pa gre za poseg v to samostojnost," je še dejal in dodal, da gre pri vsem skupaj le za predstavo.