To sta upravi obeh družb danes v kratkem sporočilu za javnost zapisali na spletni strani Ljubljanske borze.

Družbi v sporočilu za javnost nista pojasnili, kaj to pomeni glede poskusov izvensodnega reševanja poslovnega imperija mariborske nadškofije, ki je z upniki, pretežno z bankami, potekalo zadnje mesece.

Na vrsti verjetno stečaj
Konec februarja so v mariborski nadškofiji pojasnjevali, da so banke povabili k sodelovanju s tem, da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla "najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vpletene strani". Sami so se sicer trudili poiskati rešitev z možnostjo dokapitalizacije, a so se ob tem zavedali, da je ta zaradi vsesplošnih gospodarskih razmer malo verjetna.

Za javnost sicer skrit predlog izvensodnega reševanja naj bi po pisanju Dnevnika predvideval odpis nekaterih posojil in hkrati reprogram preostalih ter dividende lastnikom. Predlog sanacije naj bi tako predvideval odpis 146,4 milijona evrov posojil Zvonoma, odpis 26,9 milijona evrov posojil Gospodarstvu Rast in odpis 36 milijonov evrov posojil T-2, hkrati pa reprogram preostalih posojil in odobritev novih likvidnostnih posojil T-2 in Zvonu Ena Holding, s katerim bi ta dokapitaliziral T-2.

Ker predlog, ki ga je razkril omenjeni časnik, ne predvideva ustreznih garancij za poplačilo posojil v prihodnosti in dokapitalizacije, pri čemer so doslej vztrajale banke, se finančna holdinga najverjetneje ne bosta mogla izogniti stečaju.

Uspeh poravnave malo verjeten
Banke so skupaj Zvonu Ena Holding, Zvonu Dva Holding, Gospodarstvu Rast in T-2 posodile več kot 550 milijonov evrov, nobena od omenjenih družb pa že več mesecev ne zmore plačevati niti obresti. Ker so finančni svetovalci mariborske nadškofije, ki so jih izbrali v Vatikanu, v dosedanjih srečanjih z bankirji omenjali možnost dokapitalizacije, so jim bankirji, ki bi lahko že pred meseci zasegli celotno premoženje obeh holdingov, dali čas za pripravo predloga sanacije.

Bankirji so po pisanju Dnevnika od lastnikov zahtevali vsaj 200 milijonov evrov svežega kapitala, toda predlog investicijske banke Rotschild ne predvideva vložitve niti evra svežega kapitala. V upravah holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter Gospodarstva Rast so tako po razglasitvi insolventnosti sredi januarja zdaj predlagali še prisilno poravnavo. Njen uspeh pa je glede na dosedanjo nepripravljenost njihovih lastnikov, da bi aktivno sodelovali pri sanaciji, le malo verjeten.