Zaradi finančne krize se pokojnine zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ nekaj let niso usklajevale. A s serijo zvišanj pokojnin so nekateri upokojenci že na boljšem, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale skladno z uveljavljeno formulo. Bi morali naslednjo povišico dobili le tisti, ki so bili prikrajšani. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ne nasprotujejo takšni ideji.

Eni precej na slabšem, drugi še več na boljšem

ZPIZ je pripravil izračune, koliko bi se pokojnine morale zvišati po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in koliko so se v resnici. Vsi, ki so se upokojili v letu 2012 ali kasneje, so celo na boljšem. Upokojeni leta 2015, 2017 in 2018 so za 4,5 odstotne točke na boljšem, tisti, ki so se upokojili leta 2016 pa celo 5,2 odstotne točke na boljšem. Na drugi strani so vsi upokojenci, ki so se upokojili pred letom 2011, za 3,5 odstotne točke na slabšem, tisti, ki so se upokojili leta 2011 pa so za 1,7 odstotne točke na slabšem.

Foto: Zpiz

Bi bilo pravično, da bi ob naslednji uskladitvi zvišali le pokojnine tistim, ki so zaradi prekinitve usklajevanja zaradi Zujfa še vedno prikrajšani?

"Namen uskladitve pokojnin (predvsem rednih) je ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin, ki so bile uveljavljene v različnih obdobjih. Poleg navedenega pa se z izrednimi pokojninami skuša nekoliko izboljšati socio-ekonomski položaj upokojencev v obdobjih, ko gospodarska rast ter drugi ekonomski kazalniki omogočajo tako povečano izplačilo pokojnin. V vsakem primeru je težko podati oceno pravičnosti, saj na samo uveljavljanje pravice do pokojnine vplivajo različni dejavniki (npr. tudi to, da so v različnih obdobjih veljali tudi različni pogoji upokojevanja ter različni načini odmere pokojnine), zato je smiselno, da se z ukrepi izrednih uskladitev obravnava vse uživalce enakopravno ter tako vsem upokojencem skuša zagotoviti ustrezno raven dohodka v starosti. Če pa gledamo izredne uskladitve samo v luči, da se z njimi odpravi neusklajevanje pokojnin po sistemskem zakonu v času od 2010 do 2012, pa bi morali dobiti izredno uskladitev samo tisti, ki so bili prikrajšani oziroma do višine prikrajšanja. Do sedaj se izredne uskladitve v tej kontekstu ni izvedlo, saj so upokojeni 2012 in kasneje zaradi izrednih uskladitev že v boljši situaciji od tistih, ki so upokojeni vključno 2011 ali pred tem in to v različnih odstotkih," so pojasnili na zavodi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pogledali smo serijo uskladitev od začetka leta 2018 do zdaj. Kdor je imel konec leta 2017 500 evrov pokojnine, jo bo imel v začetku prihodnjega leta že 75 evrov več, kdor je imel takrat tisoč evrov pokojnine, pa jo bo imel zdaj 151 evrov več. 

Tako imenovana redna uskladitev pokojnin se vsako leto izvede februarja s poračunom za nazaj. Višina uskladitve se skladno s 105. in 106. členom ZPIZ-2 določi tako, da se upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače v preteklem letu v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za leto pred tem in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v primerjavi z letom prej.

Dvojni namen izrednih uskladitev

Navadno konec leta, lahko pa tudi sicer, pa so glede na odločitev politike možne izredne uskladitve pokojnin.

"V zadnjih letih so imele izredne uskladitve dvojni namen. Prvi je bil v odpravi neusklajevanja pokojnin po sistemskem zakonu v obdobju 2010 do 2015 in drugi v zagotavljanju višjih pokojnin. Če bi zakonodajalec sledil samo prvemu namenu in pobudam nekaterim, da je potreba manko odpraviti, potem upokojeni v letu 2016 in kasneje sploh ne bi smeli biti deležni izrednih uskladitev, upokojeni do vključno 2015 pa do višine do katere so bili prikrajšani pri usklajevanju pokojnin," pravijo na ZPIZU.

Ali bi morala biti naslednja povišica namenjena le tistim upokojencem, ki so še na slabšem, smo vprašali tudi ministrstvo za delo, družino in socialno zadevo, a odgovora še nismo prejeli. 

Redna uskladitev prihodnje leto ne bo čisto redna

Prihodnje leto redna uskladitev ne bo potekala po rednem postopku. Vlada je namreč že v zakonu o izvrševanju proračunov določila, da se pokojnine zvišajo za 2,5 odstotka.

Izračuna, koliko bodo znašale razlike po tej januarski uskladitvi, na Zpizu še nimajo, saj še ni jasno, kakšna bi morala biti redna uskladitev po zgoraj opisani formuli, "saj je potrebno počakati na podatke SURS-a glede gibanja povprečne plače v letošnjem koledarskem letu in gibanja rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2020. Šele takrat bo namreč moč narediti tudi izračun, kolikšna bi morala biti t.i. redna uskladitev pokojnin, skladno s 105. in 106. členom ZPIZ-2," pojasnjujejo.

Kot trenutno kaže, pa bi morala biti višja, saj se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta povprečna plača v primerjavi z letom prej zvišala za več kot pet odstotkov.

janez.zalaznik@zurnal24.si