"V praksi se pogosto dogaja, da je zlasti pri starejših velik interes premoženje ali pa spori med morebitnimi dediči, ker se ne strinjajo z odločitvijo starejšega človeka, komu želi zapustiti premoženje, zato sprožajo različne postopke," razlaga Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo (CSD) Slovenije. Tak postopek je tudi odvzem poslovne sposobnosti. Po podatkih Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS) je leta 2007 teklo 200 postopkov o odvzemu ali vrnitvi poslovne sposobnosti, lani pa že 295.

Skrbnik lahko prodaja

Postopek naj bi se uporabljal kot zaščita posameznika, njegovih interesov in premoženja, če tega ni sposoben storiti sam, o čemer odloča sodišče. "Osebi se odvzame poslovna sposobnost, torej sposobnost samostojnega nastopanja v pravnem prometu," pojasnjujejo na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Skrbnik, ki ga imenuje CSD, nato zastopa in upravlja varovančevo premoženje. Z večjim premoženjem lahko skrbnik razpolaga le ob privolitvi CSD. "Če se stanje izboljša, se sodišču lahko predlaga vrnitev poslovne sposobnosti," dodaja Kuzmanič Korvova.

Zaščita pred prevarami

"V praksi odločamo o odvzemih v različnih primerih," pravijo na ljubljanskem sodišču – po njihovih besedah najpogosteje pri osebah s hudo duševno boleznijo, starejših s hudim kognitivnim upadom in tistih, ki jim je v kazenskih postopkih izrečeno obvezno psihiatrično zdravljenje. "Prav tako se večkrat zgodi, da se z ljudmi želijo sklepati različne pogodbe, ki jim niso v korist in jih sama oseba tudi ne razume. Pri tem gre večinoma za različne prepise premoženja, darilne in druge pogodbe z različnimi obljubami, kaj bodo dobili v zameno," pojasnjuje Kuzmanič Korvova. Na ljubljanskem sodišču opažajo, da postopek včasih izkoriščajo svojci, a ne množično.

Foto: Žurnal24 Postopki o poslovni sposobnosti

Sorodnike rado skrbi

Postopek lahko predlaga več različnih strank, tudi CSD. "Običajno postopek sprožijo sorodniki ali različne organizacije, ki ocenjujejo, da človek sam sebi povzroča škodo ali da ga drugi izkoriščajo in sam tega ne more preprečiti," pravi Kuzmanič Korvova. VSRS opozarja, da je od leta 2010 močno naraslo število primerov, pri katerih se postopek začne po uradni dolžnosti. Leta 2009 je bilo takšnih zadev devet, lani pa že 67.

Ključno mnenje psihiatra

V takih primerih mora sodišče plačati izvedenca, kar so prej počeli predlagatelji. Strošek znaša okoli 500 evrov. "Sprememba načina delovanja predlagateljev, ki namesto predloga za uvedbo postopka sodišče tako preprosto obvestijo o okoliščinah, sodišče pa se mora na to odzvati po uradni dolžnosti, ima izrazito negativen vpliv na proračunska sredstva sodišč," pojasnjujejo na VSRS. Na ljubljanskem sodišču potrjujejo, da se te prakse poslužujejo tudi CSD-ji. "Ne gre toliko za izkoriščanje tega mehanizma kot za odsev splošnega gospodarskega stanja v državi, ko imajo tudi CSD-ji na voljo vedno manjša sredstva," dodajajo. Po njihovih besedah tako CSD-ji skrbijo za ljudi, a se izognejo stroškom. Opozarjajo pa, da se sodišča ne zanašajo le na izjave strank, temveč razsojajo s pomočjo psihiatra.

Na ta članek si preberite tudi komentar Starejši so pogosto lahka tarča dedičev.