Ker ste iniciatorji Gibanja za Slovenijo župani – bi bila kandidatura Zorana Jankovića za vas konkurenca?
Ne. Če bi imel s svojo listo dober program, če bi ga volilci prepoznali in podprli, je to legitimna pravica. Na začetku smo ga povabili zraven, iz njegove pisarne pa smo dobili prijazen odgovor, da gibanje pozdravlja. V zadnjem času se nismo pogovarjali. Mi nikomur ne zapiramo poti, če bi se podredil našemu programu. Tu govorim o vseh županih, tudi mestnih občin. Kranjski župan Mohor Bogataj bo prišel v soboto (danes; potekal bo občni zbor gibanja, op. a.), dogovor pa je zelo daleč tudi z murskosoboškim županom.

Klub županov in podžupanov SDS meni, da bi se morali župani združevati za boljšo prihodnost občin. Razumeti je bilo, da ne podpirajo vaše ideje ...
Konkretno s stranko SDS v predvolilnem času ne bi sodelovali, lahko pa z njihovimi člani, če bi izstopili iz stranke. Moram povedati, da me motijo izjave nekaterih slovenskih intelektualcev, med njimi nekega ustavnega sodnika, ki ga ne bom imenoval; dejal je, da župani niti pomisliti ne smejo, da bi se vključili v državno politiko. Ustavni sodnik očitno ni bral ustave, kajti tam je nedvoumno zapisano, da ima vsak državljan pravico biti voljen in izvoljen. Potem so bile seveda polemike o združljivosti in nezdružljivosti te funkcije. Nikjer v zakonih ne piše, da župani ne smemo kandidirati. Vendar podpiramo to, da sta funkciji nezdružljivi, ker ocenjujemo, da je dve funkciji težko opravljati. Še to: kje pa piše, da bomo vsi župani kandidirali na volitvah?

Kaj pa sodelovanje v parlamentu?
S tem moramo počakati na izid volitev. Mi nismo ideološko obremenjeni – nič nimam proti, če je nekdo krščanski ali pa če je nekdo levi; pa ne navidezno levi, kot je to pri sedanji levici v Sloveniji.

Če niste ideološki, pa povejte kaj več o smernicah. Kakšne bodo?
Konkretne.

Kako bi se na primer lotili pokojninske reforme?
Moram biti pazljiv, ne želim razkrivati programa. Sicer pa je moje stališče: pokojninska reforma je gotovo potrebna, vendar so pred njo potrebne druge. Če zmanjšamo javno porabo, se lahko pokojnine nekaj časa ohranjajo. Zaradi dviga starostne meje pa je reforma potrebna, vendar jo je treba uskladiti še precej širše kot s sindikati.

Se pravi, da imate program. Kdaj ga boste predstavili?
Imamo ga, zelo je dober. Osnutek programa se bo predstavil na občnem zboru, kjer se bo oblikoval programski svet, ki bo dokončno obdelal smernice, program pa predstavil v predvolilnem času.

Neke prioritete pa gotovo imate ...
Po mojem mnenju je izjemno pomemben dejavnik socialni status Slovencev. Zadnjih 20 let je Slovenija država dveh tirov: na eni strani je velika večina ljudi, ki se bori za obstoj, na drugi strani pa peščica vse bogatejših. Razlike so prevelike in socialna ogroženost določenega sloja je prevelika. Pa brezposelnost – to je ogromen problem in mi imamo rešitev. Tisti, ki malo poznajo zgodovino ekonomske krize, lahko prepoznajo, kako to rešiti. Če pomislite, koliko ljudi čaka doma na socialno podporo – ne vem, zakaj ne bi opravljali nekega javnega dobrega in s tem plačevali prispevkov, pokojnine …

Kaj pa recimo državna dokapitalizacija NLB ali Adrie Airways?
Ne!

Potem pa takole: česa od državnega premoženja ne bi razprodali, katera so za vas pomembna podjetja?
Ničesar ne bi razprodal. Še tisto, kar se je razprodalo, je bilo brezglavo. Bi, ampak le če bi vedel, da bi nekdo iz tega premoženja začel na novo ustvarjati dodano vrednost, zato bi pred prodajo zahteval dober poslovni načrt, zagotovila, da bo prodaja prinesla nova delovna mesta, razvoj v panogi … V nasprotnem primeru bi počakal.

NLB pa ne bi dokapitalizirali?
Zakaj ne NLB? Zato, ker imam občutek, da je bil to servis nekaterim izbranim slojem. Naj gre na trg in tam preživi.

Foto: Špela Mohorič Franc Kramar

Pravite tudi, da se boste bojevali proti birokratizaciji. Pa niso razdrobljene, majhne občine prav ta birokratizacija?
Že, ampak moji birokrati na občini so prepoznali probleme – zdravstvene in socialne narave – in jih želijo reševati, pa jih zaradi togosti državne birokracije ne morejo. Ne rečem, da jih ni tudi na občinah preveč, ampak tudi birokrat lahko ustvarja dodano vrednost, če nekomu pomaga, uredi papirje, svetuje. Se pa strinjam, seveda je treba prevetriti tudi občinske organe. Pa tudi ministrstva – teh je po naši oceni tudi preveč, ampak to je že stvar programa.

Če prav razumem, bi občinskim uradnikom dali več pooblastil in ne bi krčili števila občin?
Za zdaj občin ne bi krčil. Imam osnovno stališče: ta svetovna globalizacija je Združene države Amerike pa tudi zahodni svet pripeljala do bankrota. Treba se je vrniti malo nazaj, v osnovne celice: družina, krajevna skupnost, občina. Res je, da je kaka občina nastala na podlagi nepremišljenosti, morda celo s kakim dogovarjanjem, ampak merila so bila določena: in tiste občine, ki so nastale na tej podlagi, so smiselne.

Kaj bi spremenili na ministrstvu za okolje in prostor, ki po vašem mnenju deluje neučinkovito?
Zakonodajo. Mislim, da je ta v mnogočem pisana na roko določeni sferi. Če vzamem samo primer črnih gradenj v Triglavskem narodnem parku: zanimivo je, da navadnim ljudem rušijo objekte, stare 30, 40 let, nihče pa se ne obregne ob turistično kmetijo na Krasu, vikend z bazenom v gozdu, bazen pred hišo nekje v Ljubljani ...

Kako pa gledate na dejstvo, da je recimo SLS po številu županov na lokalni ravni uspešna stranka, v parlamentu pa ima samo šest sedežev?
V teh 20 letih je javna sfera naredila blazno negativno kampanjo proti županom. Mi smo lokalni veljaki, šerifi, dvoživke in ne vem kaj še. Imam občutek, da se nekdo v državi teh županov boji. Zakaj? Ker smo poleg uspešnih gospodarstvenikov edini, ki se nekako borimo, da probleme tudi rešujemo. Prek nas ne morejo iti transferji raznih mrež, denarja, mi smo pod kontrolo računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije, nadzornega odbora, notranje revizije …

Ampak tudi župan Zoran Janković je na primer moral pred parlamentarno preiskovalno komisijo zaradi domnevno spornih sprememb namembnosti zemljišč, Boris Popovič pa pred sodišče. Kako gledate na to?
Moje osebno mnenje je: uspešnost županov se ne meri samo po tem, kaj so naredili, ampak tudi po določenih vrednotah. Vrednote v Sloveniji izginjajo. Ne bom komentiral, sem se pa zamislil o vrednotah pri teh dveh imenih.

V enem od intervjujev ste dejali, da so lahko predmet referenduma tudi človekove pravice. Zakaj?
Človek mora imeti svoje pravice, vendar mora imeti tudi svoje dolžnosti. Menim, da karkoli v te pravice posega in se tiče vseh državljanov in državljank, pomeni, da imajo ti pravico na referendumu izraziti svojo voljo.