V Sloveniji je 260 tisoč gospodinjstev brez širokopasovnega interneta, in sicer večinoma na podeželju, kjer zasebni investitorji nimajo interesa za gradnjo. Največji strošek predstavlja polaganje optičnega kabla, zato je država občine z zakonom obvezala, da morajo agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) obvestiti, ko gradijo vodovod ali kanalizacijo, saj bi skupna gradnja stroške močno znižala. A od uveljavitve zakona pred štirimi leti je gradnjo prijavilo le 19 občin.

Ceneje bi bilo za vse

Občine morajo gradnjo javne infrastrukture prijaviti skupaj s pozivom zainteresiranim soinvestitorjem v elektronska komunikacijska omrežja. "S tem se poskuša preprečevati podvajanje del in posegov v prostor ter se zmanjšujejo z njimi povezani stroški, saj si soinvestitorja stroške gradnje delita, kar na koncu znižuje tudi stroške za uporabo storitev za končne uporabnike," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje (MIZŠ).

Seznama občin, ki gradijo javno infrastrukturo, ni, a po neuradnih ocenah naj bi bilo ta hip za 300 milijonov evrov takšnih del. Zgolj z evropskimi sredstvi so od leta 2007 kanalizacijo in vodovod gradili v okoli sto občinah v skupni višini več kot 626 milijonov evrov. "Nedvomno bi skupna gradnja skrajšala čas za širitev širokopasovnega interneta po Sloveniji in pocenila investicije. Za koliko, je težko oceniti – nekatere ocene se gibljejo med 80 in 90 odstotki stroška gradbenih del glede na celotno investicijo v omrežje," razlagajo na Akosu.

Nihče jih ne kaznuje

Na koprski občini priznavajo, da agencije niso obveščali o svojih gradnjah, so se pa na izvajalca hidravlične izboljšave obrnili operaterji sami: "Gre namreč za njihove investicije, ki so vezane na interes."

• Preberite tudi komentar: Zakaj iskati rešitev, če lahko tarnamo

Na drugi strani države novomeška občina zatrjuje, da sama obvešča upravljalce omrežij o gradnjah. Tako jim je ob izvedbi kanalizacije uspelo istočasno zgraditi omrežje na sedmih območjih. Če občina o teh gradnjah ne obvesti Akosa, jim sicer grozi globa med 2.000 in 20.000 evri, a do zdaj ta sankcija še ni bila izrečena.

Ni interneta, ni služb

V belokranjski občini Semič z nekaj manj kot 4.000 prebivalci imajo možnost priklopa pa širokopasovno omrežje skoraj vsa gospodinjstva, kar jim je uspelo omogočiti z evropskimi sredstvi. Nasprotni primer sta Metlika in Črnomelj. "To, kar bi se nekomu zdela malenkost, v našem primeru odloča tudi o tem, ali pride vlagatelj," pravi metliški župan Darko Zevnik.

A čeprav gradijo belokranjski vodovod, optičnega kabla vseeno ne bodo polagali, delno zaradi težav z razpisi in pogodbami, delno zaradi strahu pred okvarami. "Prav tako ni nujno, da so najkrajše možne povezave za optiko tam, kjer gre vodovod," odločitev utemeljuje Zevnik.