Volitve. V tokratni bitki za poslanska mesta se bo spopadlo veliko županov, predvsem tistih iz manjših občin. Zaradi nezdružitve poslanske in županske funkcije pa njihova izvolitev pomeni, da bodo morale v njihovih občinah potekati nadomestne županske volitve.

Čeprav je doslej veljalo, da stranke v parlamentarne volitve pošiljajo župane zaradi njihove prepoznavnosti, bo letos očitno drugače. Analitiki hkrati opozarjajo, da zgolj županske reference niso dovolj za uspešno politiko na državni ravni.

Politične stranke previdne

Večina strank svojih kandidatnih list še ni razkrila. V LDS je do zdaj med kandidati le en župan, vsi njihovi poslanci, ki so hkrati župani, pa se državnozborski kandidaturi odpovedujejo. Desus in SNS sta zatrdila, da na njihovih listah županov ne bo, SLS, ki ima sicer največ županov, pa bo imela na kandidatni listi verjetno le tri župane, ki že zdaj zasedajo mesta v parlamentu.

Pri Zoranu Jankoviću bosta najbrž kandidirala dva župana poslanca, Gibanje za Slovenijo, ki so ga ustanovili prav župani, pa svoje kandidatne liste ne bo sestavilo izključno iz županskih kandidatov. Že zdaj je znano, da župan Občine Mokronog - Trebelno Anton Maver, ki je bil med njihovimi ustanovitelji, za poslanca zagotovo ne bo kandidiral.

Župani večjih mest ostajajo

Mariborski župan Franc Kangler za poslanca ne bo kandidiral, saj pravi, da bi bilo "neodgovorno, da bi zdaj zasedel poslanske klopi, saj so mi občani lani dali še en mandat". Za poslanca prav tako ne bo kandidiral celjski župan Bojan Šrot. Županska slika se verjetno ne bo spremenila niti na Obali, saj piranski prvi mož Peter Bossman in izolski župan Igor Kolenc prav tako ne bosta kandidirala. Da ostaja na čelu občine, je potrdil tudi novogoriški župan Matej Arčon.

Prednosti in slabosti

Analitiki večinoma menijo, da imajo župani pred preostalimi kandidati prednost predvsem zaradi svoje vidnosti. A Igor Pribac s filozofske fakultete opozarja, da je razkorak med župansko in poslansko funkcijo zelo velik, saj je "odločanje o politiki države zelo drugačno od realnosti odločanja v majhnih občinah. V Sloveniji pa so z izjemo Ljubljane vse občine majhne," dodaja.

Kaj bodo zagovarjali?

Župani, ki kandidirajo za poslance, sicer zagotavljajo, da v parlamentu ne bodo zagovarjali le interesov svoje občine. Metliška županja in poslanka Renata Brunskole pravi, da je "že zdaj zagovarjala interese celotne Slovenije in hkrati vedno omenjala Belo krajino in Dolenjsko ter njune potrebe".

Mirnopeški župan Zvonko Lah pa meni, da so se "vsi poslanci ne glede na to, ali so bili župani ali ne, zavzemali tudi za svoj lokalni okoliš". Tržiški župan Borut Sajovic, ki se odpoveduje državnozborski kandidaturi, pa opozarja, da je navzkrižje interesov pri zdajšnjih županih poslancih vedno obstajalo. "Glede na to, da prihajajo časi, ko bo za občine vse manj denarja, bo še toliko pomembnejše, da so tam sposobni ljudje," dodaja.

Župani, ki bodo kandidirali

Zoran Janković, Ljubljana
O tem, ali bo tudi sam kandidiral za poslanca, bo javno spregovoril 9. novembra, a je menda "pri sebi že odločen". Večkrat je ponovil, da se vidi le na mestu premierja in ne poslanca v državnem zboru. Janković zatrjuje, da nima izbranega naslednika. Svojo kandidaturo je že napovedal Miha Jazbinšek. Mojca Kucler Dolinar, ki je za županjo kandidirala lani, pravi, da se osredotoča na poslansko tekmo, SDS pa se zdi "popolnoma neverjetno, da bi Janković napredoval na funkcijo na državni ravni".

Renata Brunskole, 
Metlika
Županja Metlike je drugi mandat, poslanka je bila prvič. Pred tremi leti je bila v parlament izvoljena na listi SD, a v stranko ni bila nikoli včlanjena. Decembra bo kandidirala za Listo Zorana Jankovića. Čeprav tega javno noče priznati, naj bi bil njen favorit sedanji podžupan Darko Zevnik. Nekdanji podžupan Anton Černič je morebitno kandidaturo zanikal, enako nekdanji župan Branko Matkovič. Antonio Agustin Kostelec pravi, da bo o tem razmišljal, če bo Brunskoletova izvoljena.

Matjaž Zanoškar, Slovenj Gradec
V parlament je bil izvoljen na listi Desus. Čeprav dokončne kandidature za poslanca še ni potrdil, neuradno priznava, da bi si tega želel. Pravi tudi, da bo v primeru kandidature to storil na listi Zorana Jankovića. Za zdaj ni jasno, kdo bi v primeru Zanoškarjeve izvolitve kandidiral za novega župana. Na lanskih volitvah je bil drugouvrščeni Jurij Šumečnik iz SD. Kandidirali so tudi Peter Cesar iz SLS, Primož Cokan iz LDS, Boris Raj iz Zaresa in neodvisni kandidat Matijaž Gostečnik.

Zvonko Lah, 
Mirna Peč
Pred uradno potrditvijo SDS o kandidaturi noče govoriti, a pravi, da si sam želi kandidirati za poslanca. Čeprav hkrati priznava, da je zdaj "kot župan delal tričetrt časa, kot poslanec pa četrt". Lah je prepričan, da nadomestnega župana Mirna Peč ne bo potrebovala, ker bo ustavno sodišče odločilo, da nezdružljivost funkcij za te volitve še ne velja. Leopold Pungerčar, ki ga je Lah lani premagal za en glas, pravi, da bo za župana Mirne Peči znova kandidiral.

Franc Bogovič, Krško
Na čelu Občine Krško je že štiri mandate, končuje pa svoj prvi poslanski mandat. Čeprav je še lani zatrjeval, da mu je lokalna politika bližje od državne, bo na listi SLS znova kandidiral za poslanca. Bogovič o svojem nasledniku noče govoriti, saj pravi, da mora "najprej dobiti mandat za poslanca". V ozadju pa se že govori o morebitnih kandidatih za župana. Silvo Krošelj iz SD kandidature ne izključuje. Enako tudi Cvetko Sršen iz SDS, ki dodaja, da bo o tem razmišljal po volitvah.

Boris Popovič, Koper
Napovedal je, da se bo v državni zbor poskušal prebiti s stranko Avion. Čeprav namerava sam kandidirati za poslanca, je hkrati že napovedal, da bo po pol leta odstopil in znova kandidiral za koprskega župana. Popovič je kandidaturo za državni zbor napovedal že pri prejšnjih volitvah, a si je na koncu premislil. Zato še ni jasno, kdo bi lahko bili njegovi morebitni nasledniki na županskem stolu. Na zadnjih volitvah je sicer največ glasov proti njemu zbral Janez Starman.