Kot so po torkovem srečanju pojasnili predstavniki občin, sta na prvem srečanju obe strani predvsem predstavili argumente za svoje predloge, združenja pa tudi predlog za spremembo sedanjega načina določanja povprečnine.

"Stanja, ko je v letu 2023 država s povprečnino pokrila zgolj 85 odstotkov realiziranih stroškov delovanja občin iz naslova zakonskih nalog, si ne moremo privoščiti več," je za STA pojasnil predsednik Skupnosti občin Slovenije, novomeški župan Gregor Macedoni.

Na razkorak med dejanskimi stroški občin in dodeljeno povprečnino je opozoril tudi predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke Robert Smrdelj. Izpostavil je, da je bil ta razkorak v letu 2023 največji v zadnjih desetih letih, in sicer skoraj 15-odstoten. V tem letu so bili po njegovih navedbah stroški občin za obvezne naloge 804 evre na prebivalca, iz povprečnine pa so dobili 700 evrov na prebivalca.

Postopek za določitev višine povprečnine sicer zaznamuje vsako jesen. Po pojasnilih ministrstva poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upoštevajo tudi okvir za pripravo državnih proračunov.

Sedanji sistem označujejo za neustrezen

V združenjih občin bi si v prihodnje želeli drugačnega načina določanja sredstev občinam. Kot je namreč pojasnil Smrdelj, predlagajo, da se v zakon o financiranju občin vnese koncept, po katerem bi prišli do konkretnega izračuna sredstev, ki občinam pripadajo za obvezne naloge.

Po besedah Macedonija se je sedanji sistem določanja povprečnine, ki temelji na preteklih stroških občin, - predvsem v obdobju inflacije - izkazal za neustreznega. "Zato smo občine predlagale spremembo zakona o financiranju občin, ki bi spremenil sistem zagotavljanja osnovnega financiranja občin z vezavo na 54 odstotkov pobrane dohodnine v predpreteklem letu," je pojasnil.

Opozoril je, da imajo sedaj številne občine resne težave pri izvajanju osnovnih nalog ter čedalje manjšo sposobnost izvajanja investicij. Kljub razpoložljivim sofinancerskim sredstvom namreč ne zmorejo več zagotavljati lastnih deležev. "Financiranje lokalne samouprave je krovna državna politična odločitev, ki izkazuje, kakšne storitve zagotavlja država svojim državljanom v njihovih bivalnih okoljih," je poudaril Macedoni.

Pogovore o višini povprečnine naj bi združenja in ministrstvo nadaljevali prihodnji torek.

Za 2025 predlagajo povprečnino v višini 818,5 evra

Kot izhaja iz objave na spletni strani Združenja občin Slovenije, so združenja kot izhodišče predlagala, da se povprečnina za leto 2025 določi v višini 818,5 evra, pri čemer je v ta znesek vštetih 13,5 evra dodatnih stroškov dela. Za leto 2026 pa so predlagali določitev povprečnine v višini 857 evrov (z vštetimi 27 evri dodatnih stroškov dela).

Poleg tega združenja občin pričakujejo nadaljevanje izplačila investicijskega transfera v višini šestih odstotkov ter dodatka za kritje stroškov plač, in sicer v letu 2025 v višini 40,7 milijona evrov, v letu 2026 pa v višini 48 milijonov evrov. Skupen predlog združenj občin je, da se pri tem ohrani formula, kot je bila določena v dogovoru o višini povprečnine za leti 2024 in 2025.

Sledeč dogovoru, ki so ga predstavniki vlade in združenj občin dosegli oktobra lani, je v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 povprečnina za letos in prihodnje leto trenutno določena v višini 725 evrov. Ob tem se občinam letos iz državnega proračuna zagotovi sredstva v višini 20 milijonov evrov, v letu 2025 pa 34 milijonov evrov, in sicer za kritje višjih stroškov dela.

dezurni@styria-media.si