Jan Kozlevčar iz skupine Carnaval svoje dejanje pojasnjuje: "Po prebranem članku o neotesancu, ki je na SAZAS-u domnevno povsem znorel in bi se gotovo zapletel v pretep, če ga ne bi nek zaskrbljeni gospod zaustavil, je nujno obelodaniti nekaj pomembnih dejstev. Ta neotesanec sem bil jaz, pri vsem skupaj pa je šlo le za promocijo našega benda Carnaval in naše nove plošče Carnaval 2. Nikakor pa jaz in bobnar tja nisva prišla z namenom dobiti denar, ki naj bi nama pripadal. Dobro veva namreč, da Radio Študent (in marsikateri drugi radio, kot večina klubov), če imajo odgovorni kaj soli v glavi, Sazasu zneskov ne izplačuje. Še bolj je pa jasno, da tudi če bi jih, bi nas Zupan in drugi okoli njega že nekako nakoli prinesli za naš zasluženi denar. Skratka, šlo je za polspontan umetniški performans, ki naj bi nam prinesel kultni status v alternativnih krogih, kjer se informacije širijo od ust do ust."

"Zupan se me je zelo ustrašil"
"Torej, če že iščemo subverziven element v vsem tem, naj pojasnim, da gesta v osnovi ni bila usmerjena proti Sazasu, temveč prej proti avtorjem, ki se proti Sazasu borijo na način, ki Sazasu še bolj omogoča utrditev oblasti. Tukaj je nujno opozoriti na simboliko postavitve stola na mizo. Pri tem sem hotel pokazati na začasen karnevalski red dane situacije (v tistem trenutku sem bil jaz glavni in ne Zupan). Se pravi, pri karnevalu, vsaj pri osnovni srednjeveški obliki, se hierarhija v uradnem sistemu začasno obrne na glavo, norčki so na vrhu, kralji na dnu. Na ta način se ljudstvo začasno sprosti absolutizma uradnih spon, tako da poveličuje preobrazbo in nedoumljivost sveta, ki se uradni logiki sistema rogata v brk. Problem pa je v tem, da se vsak karneval enkrat konča, sistem pa se vrne v svoje prvotno stanje še bolj okrepljen. Jaz sem s tem, ko sem postavil stol na mizo, hotel pokazati, da se tega zavedam in da moje dejanje v revolucionarnem smislu najbrž nima nobene teže in da se bodo stvari slejkoprej povrnile v prvotno stanje. Kljub temu pa ta agresivni izpad ni zgolj karnevalski, ker je vseboval dovolj radikalno težo, ki je pokazala na trenutni red stvari, da je pravzaprav Zupan precej nemočen in da mu lahko del družbe, ki naj bi mu plačeval prispevke, preprosto obrne hrbet in se zanj ne meni (tako kot ogromen delež klubov, barov itd. uspešno že počne!). Mislim, da je iz te akcije jasno razvidno, da Sazas še zdaleč ni tako zaščiten, kot se zdi (nekateri celo uporabljajo izraz – 'kot kočevski medved'). Jasno želim poudariti, da se me je Zupan zelo ustrašil, vendar ne zaradi tega, ker bi lahko na primer potegnil pištolo, ampak zaradi nekega drugega dejstva. Moj nastop je bil preveč radikalen, preveč travmatičen, ne samo zanj, temveč še posebej za protestirajoče avtorje, ki so v tistem trenutku lahko spoznali, kako ničen je njihov javkajoči 'uradni' pristop in kako zelo so se ušteli pri oceni moči Sazasa," še dodaja Kozlevčar in poudarja, da je tudi ta obrazložitev zgolj "umetniško delo", ki naj bi odpiralo drugačne poglede na stvari.