"Če mi bo le mufti dovolil, bom redno vodil nadzor nad gradnjo džamije," je pred sobotno slovesnostjo, ko bodo na Kurilniški ulici postavili temeljni kamen za islamski versko-kulturni center, dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Po napovedih muftija Nedžada Grabusa bi lahko džamijo začeli graditi novembra, saj gradbeno dovoljenje pričakujejo v kratkem (do včeraj ga upravna enota še ni izdala), predvidoma oktobra pa bodo izbrali tudi izvajalca. Zanimanja med gradbinci je veliko, pravi Grabus in napoveduje, da bodo izbrali najboljšega, ki bo imel bančno garancijo.

Še pred gradnjo je islamska skupnost v Sloveniji za projekt odštela skoraj devet milijonov evrov, polovico za zemljišče, ki ga je kupila od Mestne občine Ljubljana. "Zemljo so plačali izjemno drago, a takrat so bile take cene," je včeraj dejal Janković, Grabus je dodal: "Projekt je zelo drag. Če bi to vedeli na začetku, ne vem, ali bi zbrali pogum, da bi začeli." Zdaj je vesel, da so ga. "Gradnja ne bo cenejša od 12 milijonov evrov. To bo najdražja džamija, kar so jo naši rojaki gradili kjerkoli po svetu," je dejal mufti. Sedemdeset odstotkov tega denarja jim je obljubil šejk Hamad bin Khalifa Al Thani iz Katarja, ki jim je letos podaril že 1,3 milijona evrov, da so poplačali kredit za zemljišče.

Politika največja ovira

Po besedah Grabusa je bila edina ovira, da so muslimani v Sloveniji na džamijo čakali več desetletij, politika, nazadnje predvsem mestni svetniki. Najbolj goreč nasprotnik je bil Mihael Jarc, ki je še leta 2006 gradnjo džamije povezoval z muslimanizacijo Slovenije in terorizmom. Takratna županja Danica Simšič ni imela večine v mestnem svetu, da bi prodala zemljišče islamski skupnosti. Spomnimo, prejela je celo grozilno pismo, da če bodo o prodaji odločali, bodo nepodpisani pisci tistega anonimnega pisma likvidirali nekaj gorečih zagovornikov gradnje džamije, ki so člani mestnega sveta.