V drugem krogu letošnjih lokalnih volitev se bosta za župansko funkcijo pomerila Mohor Bogataj in Boštjan Trilar.

46-letnega novinca v politiki, donedavnega šef Toyote Slovenija Trilarja, glede na prve neuradne delne rezultate nedeljskega glasovanja, podpira nekaj manj kot 39 odstotkov volilcev, 58-letnega Bogataja pa dobrih 33 odstotkov Kranjčanov in okoličanov, ki so oddali glas.

Koga bodo podpli upokojenci?

Bogataj namerava v naslednjih dveh tednih do drugega kroga glasovanja Kranjčane prepričati s svojimi dosedanjimi dosežki, z delom, ki ga je opravil in načrti, ki jih še ima v Kranju. "Osebno se zavzemam za kontinuiteto. Ogromno projektov smo odprli, ogromno začeli, zato želimo vse to dokončati. Res v načrt ni vključena obnova čisto vsake ceste, poti in ograje. To pa zato, ker smo pri načrtu upoštevali zlasti finančne možnosti. Sanacije tistega, kar smo zmožni finančno tudi pokriti. Ne želimo dajati praznih obljub. Mislim, da so Kranjčani to do zdaj že ugotovili in dokazali v prvem krogu volitev,"  poudarja Bogataj.

Protikandidatu Trilarju očita "agresivno politiko v predvolilni kampanji". Na listi Trilarjeve, tik pred volitvami ustanovljene stranke Več za Kranj, je namreč za mestnega svetnika v Kranju kandidiral tudi nekdanji župan, Bogatajev predhodnik Damijan Perne, ki mu Bogataj očita "zgrešeno vodenje občine v preteklih štirih letih".

Bogataja je do sedaj uradno podprla Stranka za napredek krajevnih skupnosti in Slovenska ljudska stranka. Pred vnovičnim glasovanjem si želi še več podpore, "vse za dobro Kranja."

Foto: Žurnal24 Lokalne volitve 2014 v Kranju Zaenkrat še ni znano, ali si bo poskušal zagotoviti tudi podporo Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), zlasti njihovega predsednika, ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, doma iz bližnjega Nakla. Ta se je takoj po razglasitvi prvih neuradnih rezultatov glasovanja z obema kandidatoma za bodočega župana Kranja že srečal v prostorih kranjske mestne hiše, a še to zgolj slučajno. Vsi trije so bili skoraj istočasno vabljeni v novinarsko središče na predstavitev prvih povolilnih odzivov. Erjavec pri tem izrecno ni izrekel podpore še nikomur od njiju. Poudarja, da se osebno v lokalno politiko Kranja niti ne misli vpletati.

Trilar sicer Bogataju očita, da ga že ves čas skrivaj podpira Slovenska demokratska stranka (SDS). "Čestitam Branku Grimsu in stranki SDS, ker so uspeli spraviti svojega kandidata v drugi krog. Sedaj so maske padle in točno vemo, da SDS podpira Bogataja," je Trilar navrgel takoj po objavi prvih neuradnih rezultatov.

Tudi, kje vse bo Trilar iskal podporo pred drugim krogom lokalnih volitev še ni znano, saj tega še ne želi napovedovati. "Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, bo pa treba pogledati, kateri programi so kompatibilni in kateri svetniki so pripravljeni delati pošteno, odgovorno in transparentno."

Prepričeval bo tudi z novo avtobusno postajo

Dodatne volilne glasove namerava Bogataj nabirati tudi z načrti za prihodnost. Zaveda se, da je Foto: Zavod UP Kranj - avtobusna postaja potrebno v Kranju še marsikaj urediti. "Žal, v zadnjih štirih letih nismo še uredili moderne avtobusne postaje v Kranju. Vendar tudi tu smo šli naprej in pripravili idejne zasnove ter osnutek občinskega podrobnega prostorskega akta za umestitev novega, sodobnega avtobusnega terminala v bližino zdravstvenega doma in šolskih objektov na Zlatem polju. To je eden od projektov, ki je realno uresničljiv v prihodnjem mandatu. Zagotovo je v prihodnjem obdobju treba izboljšati pretočnost prometa na vpadnicah v Kranj. Zato bomo vodili več in pogosteje dialog s pristojnim ministrstvom, da bo prenovo državnih cest okoli Kranja uvrstilo v investicijske razvojne programe in čim bolj približalo roke izvedbe."

Trilar pa bi se kot župan moral lotiti novih projektov. "Ko bom izvoljen za župana bo eden prvih ukrepov povečanje učinkovitosti in motiviranosti občinske uprave. Izvedli bomo celovit pregled vseh projektov, da bi prenehali s škodljivimi praksami, projekte pravočasno zaključili, na primer Gorki in nakazali, kje so možni prihranki. Zelo hitro bo potrebno pripraviti projekte za črpanje evropskih sredstev, ki jih trenutno še ni. Potenciala je do petnajst milijonov evrov, in sicer v pripravljenem, a še ne sprejetem operativnem načrtu Republike Slovenije za urbani razvoj, energetsko prenovo, socialno podjetništvo in kohezijo."