Kot je dodal, je namreč vlada v odgovoru na poziv zveze, naj sprejme pravno podlago za izvedbo revizije postopkov prevzemov podjetij, odgovorila le, da za opredeljevanje možnih kaznivih dejanj ni dovolj podatkov.

Utroša je na današnji novinarski konferenci ZSSS v Ljubljani spomnil, da je iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) razvidno, da so banke v Sloveniji med letoma 1998 in 2010 za 197 prevzemov od skupaj 215 izdale za več kot pet milijard evrov bančnih garancij.

Dolg se veča, plačujemo davkoplačevalci
Pri tem se je obseg posojil za prevzemne dejavnosti pri NLB strmo povečeval -s 421 milijonov evrov leta 2005 se je namreč do konca leta 2008 povzpel na 1,657 milijarde evrov, je razložil.

Po besedah izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka pa je večkratna dokapitalizacija NLB stekla prav iz davkoplačevalskega denarja.

V skladu s temi podatki je ZSSS januarja vlado in DZ med drugim pozval, naj nemudoma sprejmeta vse potrebne pravne podlage za izvedbo revizije vseh postopkov prevzemov podjetij, izvršenih do konca lanskega leta.

Po treh mesecih je zveza od ministrstva za pravosodje prejela odgovor, v katerem ministrstvo navaja pojasnilo vrhovnega državnega tožilstva, "da za natančnejše opredeljevanje možnih kaznivih dejanj ni dovolj podatkov in da je pogoj za raziskovanje kaznivih dejanj obstoj 'razlogov za sum', da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti".

Prav tako je vrhovno državno tožilstvo, ki je na prošnjo ministrstva ocenilo dopis ZSSS, navedlo, "da bodo v svoji pristojnosti storili vse, kar je potrebno za odkritje kaznivega dejanja in storilca ter za zavarovanje dokazov in pregon, če bodo takšni predlogi za sum podani".

Vehementne izjave Bavčarja in Šrota ga ne čudijo
Če bi bili pri managerskih prevzemih podani znaki kaznivih dejanj, bi obstajala uradna dolžnost, da se sproži ustrezne postopke, je ob tem izpostavil Zorko. Zveza ni vprašala, ali obstajajo takšni znaki, "mi smo predlagali revizijo vseh postopkov prevzemov", je pojasnil in dodal, da bi na podlagi njenih rezultatov lahko ugotovili, ali je podan sum kaznivih dejanj ali ne.

V odgovoru vlade ni niti ene besede o reviziji prevzemov, pa je nato opozoril Utroša. Prav zato ga ne čudi, da nekdanja prva moža Istrabenza in Pivovarne Laško Igor Bavčar in Boško Šrot, ki sta bila v sredo zaslišana zaradi domnevnega oškodovanja omenjenih družb, lahko v takšnih razmerah dajeta tako vehementne izjave.

Glede na to, da gospodarski kriminal narašča, je logično, da se zahteva revizijo vseh managerskih prevzemih, je menil Zorko. Če imamo lahko komisije za patrio in orožarske afere, ki so le v interesu političnih strank, bi lahko imeli tudi revizijo prevzemov, ki je v interesu ljudi, je dodal.

"Ni politične volje"
Po njegovih besedah v ZSSS kljub temu odgovoru pravosodnega ministrstva pričakujejo, da bodo vlada in poslanci le podprli revizijo vseh postopkov managerskih prevzemov. Četudi vlada tega ne bi želela, lahko to predlagajo poslanci, je dejal.

Utroša je k temu dodal, da je SLS kmalu po njihovi zahtevi sprožila podobno pobudo, ki jo je obravnaval tudi matični parlamentarni odbor, da pa so poslanci na koncu sklenili, da zadeve ne bodo peljali naprej. "V tej državi ni politične volje," je bil kritičen, pri čemer se je strinjal z Zorkom, da pa ta obstaja, ko gre za krčenje delavskih pravic.