Kot pravijo, so se za protest, na katerega bodo povabili tudi druge sindikate, odločili, ker jih skrbi slaba situacija in ker se je vlada odločila, da pokojninsko reformo in reformo trga dela neusklajeni pošlje v obravnavo državnemu zboru. Sicer se bodo še pogajali, a jih skrbi vzdušje.

"Sindikati ne moremo čakati križem rok in upati, da bodo morda upoštevali naše pripombe na reforme, zato sprožamo te aktivnosti," je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič in poudaril, da ne vidi realnih možnosti, da bi se v tem mesecu kar koli zgodilo, kar bi lahko preprečilo stavko.

Hitre rešitve ni

Semolič je pojasnil, da je pri obeh reformah še precej odprtih vprašanj. Glede reforme trga dela je izpostavil začasna in občasna dela, ki naj bi starejše ljudi gnala v veliko revščino.

V zvezi z nerešenimi vprašanji pri pokojninski reformi pa je dejal, da še vedno ni jasno, kakšne naj bi sploh bile pokojnine. Bojijo se, da bodo mnogo slabše, kot so danes. Odprta so vprašanja izračunavanja pokojnin, zavarovalnih pravic, prehodnih obdobij, ugodnosti, je naštel. V sindikatih se sprašujejo tudi, kaj bo z dodatnimi viri financiranja pokojninske blagajne. Če jih ne bo, bo prišlo do problemov, so prepričani.

Semolič je izrazil tudi nestrinjanje z nekaterimi drugimi vladnimi predlogi, ukrepi, delom. V ZSSS jih denimo skrbijo "eksperimenti", kot sta ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in slabe banke, oz. razprodaja in uničenje še tistih delov gospodarstva, ki še funkcionirajo.

Kot je poudaril, bi bilo potrebno okrepiti pravno državo; v DZ s premislekom sprejemati kakovostne zakone z daljšim življenjskim obdobjem in nato zagotavljati njihovo izpolnjevanje.

Predsednik ZSSS je bil kritičen tudi do nove socialne zakonodaje, ki "dokazljivo povečuje revščino". V tem smislu je bil zlasti oster do sprememb glede varstvenega dodatka, ki naj bi vodile v prave "človeške tragedije".

Dotaknil se je tudi predloga proračunov za prihodnji dve leti, ki predvidevata krčenje mase plač za zaposlene v javnem sektorju.

Politika zniževanja socialnih pravic, ekstremnega varčevanja, zmanjševanja mase plač v javnem sektorju je po njegovih besedah napačna in predstavlja spiralo k vse večji revščini. Strah in brezperspektivnost odganjata mlade, tako da zanje ni več dileme, ali delati doma ali v tujini, je poudaril. Tujina je zanje postala "Amerika", je dodal.

Jezi ga tudi, da se je vlada ob pritiskih na izdatke, pravice delavcev, javnih uslužbencev in upokojencev odločila znižati davek na dobiček pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov. S tega naslova naj bi se priliv v državno blagajno letos zmanjšal za 200 milijonov evrov. Ti ukrepi ne pomenijo nujno povečanja konkurenčnosti, temveč jo lahko celo zmanjšajo, je prepričan. Dodal je, da to krepi neenakost, nasprotja in konflikte v družbi.

Za konkurenčnost je treba krepiti znanje, inovacije, varstvo in zdravje pri delu ter spoštovati delavske pravice in kolektivne pogodbe, je ocenil.

Ko gre za dohodkovno stran proračuna, bi morala država več narediti na izterjavi davčnega dolga, ki ga je čez 800 milijonov evrov, in se spopasti s tabu temami, kot so davčne oaze, je pozval.

"Gre za demonstracije proti ali za demonstracije za"

Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da sam z razlogom za demonstracije še ni seznanjen. Če gre za pokojninsko reformo in reformo trga dela, pogajanja še potekajo in zadeva še ni zrela za demonstracije. Če pa so razlog v DZ sprejete neusklajene rešitve, kot je zakon o državnem holdingu, pa je to stvar odločitve, ki pa jo morajo sprejeti organi sindikata.

Po besedah predsednika Pergama Janeza Posedija jih predvsem zanima, ali "gre za demonstracije proti ali za demonstracije za". Poudaril je, da bodo tudi sindikati morali povedati, kaj zahtevajo, da se uresniči, in ne ostajati zgolj pri tem, čemu nasprotujejo. Na vprašanje, ali bi bil lahko zadostni razlog za demonstracije dosedanji potek pogajanj, pa je Posedi odgovoril, da za spor vedno najdeš razlog, malo težje pa je najti razlog, zakaj sedeti za mizo in iskati rešitve.

Tudi predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber je poudaril, da so aktivno vključeni v proces pogajanj in da pogajalski proces še traja. Po zagotovilih bodo pogajanja, ne glede na to, da je zakonodaja šla v proceduro, tekla še ves november in v tem času se je možno dogovoriti o temeljnih vprašanjih in dilemah obeh zakonov, tako pokojninskega kot zakona o delovnih razmerjih. V zvezi Alternativa tako po njegovih besedah o demonstracijah v tem trenutku ne razmišljajo.

O današnjih pogajanjih glede poklicnih pokojnin pa je Lorber dejal, da računa, da so danes izračuni pripravljeni in bi se lahko tudi tehtno pogovarjali o vsebinskih vprašanjih.