“Naša naloga je zaščititi nemočne, in če družina po deložaciji nima kam, lahko otroke začasno namestimo v mladinskem domu ali pri rejniški družini,” pravi Majda Golja, direktorica piranskega centra za socialno delo (CSD). Če je ogrožena varnost otroka, denimo da bi se starši upirali deložaciji in imeli otroka za talca, mora pristojni CSD ukrepati na lastno pest.

Zamik plačila ni rešitev

Starši, ki ne zmorejo poravnati življenjskih stroškov in najemnine, se lahko obrnejo na območni CSD po socialno pomoč ali izredno denarno pomoč – ta se razlikuje od primera do primera, a je običajno namenjena za plačilo enomesečne najemnine. Marsikatera družina, ki ji grozi deložacija, položaja ne jemlje dovolj resno, pravi Goljeva in nadaljuje: “Pri izvršitelju je sicer mogoče izposlovati zamik, a to ne pomeni rešitve problema.” Socialno ogrožene družine se lahko med drugim obrnejo na nevladne organizacije, kot so Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Beli obroč.

Previsoki standardi

Goljeva meni, da bi morale občine imeti določene stanovanjske kapacitete, kamor bi se ob deložaciji lahko začasno zatekla družina. Tudi standardi po stanovanjskem zakonu so previsoki, še meni. “Ljudje živijo v luknjah, po kleteh, medtem ko jim občina ali država ne moreta ponuditi stanovanja, ki morda po kvadraturi ali drugih ne toliko pomembnih zahtevah ne ustreza zakonskim normam." Podobna zgodba so, navaja Goljeva, “nobel” neprofitna stanovanja, ki so jih gradili v prejšnjih letih, za katera je posledično tudi najemnina relativno visoka in je zdaj številni ne morejo več plačevati.