Stane Zore je po škofovski posvetitvi, ki jo je prejel od papeževega odposlanca nuncija Juliusza Janusza, v roke prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe - škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Nato je simbolično sedel na nadškofovski sedež in s tem kot prvi frančiškan v zgodovini nadškofije uradno prevzel položaj. Januzs je pred tem Zoretu v pridigi dejal, da od novega škofa pričakuje veliko, saj da mora posvečevati, učiti in voditi, prav tako pa da mora biti blizu ljudem.

Po posvetitvi so na Zoreta roke polagali tudi ostali prisotni škofje iz Slovenije in tujine, med njimi tudi kardinal Franc Rode, eden od predhodnikov na mestu ljubljanskega nadškofa. 

Še pred posvetitvijo so prebrali tudi listino o imenovanju, s katero je papež Frančišek Zoreta po več kot letu dni izpraznjenega sedeža ljubljanskega nadškofa imenoval za naslednika Antona Stresa, ki je moral sestopiti na papežev poziv zaradi svoje vloge v finančni aferi z mariborsko nadškofijo. Frančišek je v listini Zoreta izročil v priprošnjo Mariji, svetemu Frančišku ter blaženim Slovencem in frančiškanom. Položil mu je na srce, naj si "izprosi nenehno Božjo pomoč" in marljivo poučuje, "da je večno odrešenje mogoče doseči samo po veri v Jezusa Kristusa".

V stolnici zbran cerkveni in državni vrh

Poleg apostolskega nuncija Janusza, ki je bil  glavni škof posvečevalec, so na slovesnost prišli številni cerkveni dostojanstveniki iz Slovenije in tujine. Med njimi so bili dosedanji apostolski administrator ljubljanske nadškofije, predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, apostolski administrator mariborske nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek ter ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Slovesnosti so se udeleževali tudi najvišji predstavniki države, predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, predsednik vlade Miro Cerar. Med navzočimi so bili predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, ljubljanski župan Zoran Janković, predstavniki političnih strank in nekateri evropski poslanci iz Slovenije.

Poleg številnih duhovnikov in vernikov, ki so danes napolnili stolnico, so na slovesnost prišli tudi predstavniki drugih verskih skupnosti.

Najprej slovo od svojih bratov

Slovesnost posvetitve se je pričela že v bližnji frančiškanski cerkvi, kjer so se popoldan od patra najprej poslovili njegovi bratje frančiškani, saj je bil Stane Zore njihov predstojnik. Zbrani so se nato odpravili do stolnice, kjer se je ob navzočnosti visokih cerkvenih in državnih predstavnikov začela slovesnost Zoretovega posvečenja in umestitve na čelo škofije.

Zore je doslej živel in deloval v skupnosti frančiškanov na ljubljanskem Tromostovju, funkcija provincialnega ministra slovenskih frančiškanov pa mu je prenehala, ko ga je papež Frančišek 4. oktobra imenoval za ljubljanskega nadškofa.

Pred današnjo slovesnostjo posvečenja in umestitve v stolnici se je tako v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju od Zoreta poslovilo več kot 50 njegovih sobratov frančiškanov, vsi so ga blagoslovili s križem na čelo. Med drugim so mu podarili ključe frančiškanske hiše na Tromostovju, kjer je vedno dobrodošel, frančiškanski križ, duhovniško oblačilo in vrtnice v spomin na različne frančiškanske skupnosti po Sloveniji in tudi nekatere v tujini.

Prireditve ob slovesu so se udeležili številni verniki ter tudi drugi duhovniki, redovniki in redovnice.

Zore se je ob tem zahvalil za vse, kar je z njimi smel doživeti, med drugim doživljati, kako je lepo biti kristjan in frančiškan. "Iskreno vam želim, da veselje našega Božjega otroštva vsak na svojem mestu živimo naprej," je dejal.

Zbrani so nato v procesiji, ki so jo za križem začenjale narodne noše, odšli do sedeža ljubljanske nadškofije, kjer so Zoreta pričakali stolni kanoniki. V sprevodu se je Zore nato odpravil do ljubljanske stolnice, kjer se je začela slovesnost njegovega posvečenja in umestitve na čelo škofije. Ker Zore še ni škof, bo namreč najprej prejel škofovsko posvečenje, nato pa bo simbolično sedel na nadškofovski sedež in ljubljansko škofijo prevzel v posest.