Osebni okus je tu očitno sekundarnega pomena, saj bi Zoran Janković, če bi bil danes študent, najbrž raje zahajal v Cvetličarno kot Kino Šiška. Šiška forsira urbano glasbo aktualnih izvajalcev in vpliv njihovega programa se je prenesel na domala celotno klubsko sceno pri nas. Cvetličarna pa svoj oder polni večinoma s preverjenimi in prežvečenimi balkanskimi izvajalci ter tribute bendi oziroma približki tistih, ki jih v Sloveniji nikoli ne bomo videli. Kino Šiška je bil sicer poleg Stožic eden od najmočnejših predvolilnih adutov ljubljanskega župana, zato je razumljivo, da se denar steka, kamor se.

Šiška vs. Bežigrad. In ne glede na to, da Kino Šiška nima ziheraškega programa, so Cvetličarno vseeno prehiteli – ne sicer po številu koncertov, temveč po številu obiskovalcev na koncert. Kino Šiška jih je imel v povprečju 580, bežigrajska Cvetličarna pa 543 na koncert. Za Orto bar teh podatkov ni na voljo in glede na maksimalno kapaciteto – 200 obiskovalcev – Orto bara, ki se sicer tudi nahaja za Bežigradom, v bitko števila obiskovalcev ne bi bilo pravično metati. Se pa najbrž vsi, ki se vozite po Celovški, spomnite velikega veleplakata pred Kinom Šiška, ki je oglaševal Cvetličarno in kjer je pisalo: “Najboljši koncerti so še vedno za Bežigradom,” kar je z oglaševalskega vidika sicer duhovit presežek, z vidika “zdrave konkurence” pa lahko izpade nekoliko nekorektno in celo nevoščljivo.