SNS je sicer včeraj prehitel šolskega ministra Milana Zvera, ki je po zavrnitvi predloga zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja vložil novo novelo ZOFVI. SNS je vložil novelo ZOFVI, s katero želijo zavarovati otroke pred storilci tako imenovanih pedofilskih kaznivih dejanj. Vodilo novele je po besedah poslanke Barbare Žgajner Tavš načelo onemogočanja stikov potencialnih storilcev s potencialnimi žrtvami. Poglavitna rešitev, ki jo prinaša novela, je obveza sodišča, da pravnomočno sodno odločbo vroči vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja svoje delo.

Novela tudi predvideva, da oseba, zoper katero je sprožen kazenski postopek za kaznivo dejanje spolne nedotakljivosti, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja. Zaposlenemu na tem področju, zoper katerega je bil uveden kazenski postopek, pa delodajalec do pravnomočnosti sodbe prepove opravljanje dela. Žgajner Tavševa je sicer dejala, da je tudi nova vladna novela, ki je prečrtala določilo o 100-odstotnem financiranju javno veljavnih programov zasebnih šol, nesprejemljiva.

SD ne skriva novega razočaranja nad ravnanjem ministra. © BOBO

SD: Tudi novi predlog ZOFVI ni usklajen
Nad nesodelovanjem vlade pri pripravi novega predloga ZOFVI je izrazil razočaranje vodja poslanske skupine SD Miran Potrč . Po njegovih besedah so v SD pričakovali, da se bo vlada pred vnovično vložitvijo novele v parlamentarno obravnavo posvetovala s socialnimi partnerji, stroko, civilno družbo in opozicijo. "Na žalost smo bili preveliki optimisti ," je pojasnil Potrč in dodal, da je šlo pri umiku zakona "za strah pred neuspelim referendumom, ki bi zopet pomenil poraz za vlado ." Potrč še opozarja, da bo zakon, poslan v obravnavo po skrajšanem postopku brez predhodnega dogovarjanja, kriv za nadaljnja razhajanja in nasprotovanja. Potrč zato poziva ministra za šolstvo Milana Zvera, naj skliče zainteresirano in strokovno javnost ter socialne partnerje še pred formalno obravnavo zakona v državnem zboru.

Tudi poslanka SD Majda Potrata je povedala, da je pričakovala, da bo novi predlog zakona usklajen tako s socialnimi partnerji kot strokovno javnostjo. "Minilo je le 24 ur od napovedi predsednika vlade, da bo zakon umaknjen, do dopisne seje vlade, na kateri so potrdili novelo zakona," je dejala, pri čemer je opozorila na številne vsebinske spremembe, ki pa niso dopuščale časa za preučitev. Pojasnila je, da novi predlog sicer črta člene, ki se nanašajo na organizacijo centrov ter financiranje zasebnih šol, da pa ne vključuje rešitev, ki so jih predlagali z vloženimi dopolnili. Dodane pa so bile tudi druge vsebinske spremembe, ki niso sprejemljive, vsaj ne za SD, je še pojasnila Majda Potrata. Po njenem mnenju nova novela zakona "še zdaleč ni usklajena" .

Dijaki se počutijo izključene. © BOBO

Zares: Zver se je izognil vsakršnemu usklajevanju
V poslanski skupini Zares so mnenja, da je minister za šolstvo Milan Zver "pohitel in se izognil vsakršnemu usklajevanju" novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V stranki pričakujejo, da bo minister odprl javno razpravo in upošteval pripombe tako strokovne javnosti kot tudi sindikatov in opozicije. Upajo, da jim bo v usklajevanjih uspelo oblikovati predlog zakona, ki bi omogočal kakovostno javno šolstvo.

Tudi dijaki ogorčeni nad potezo ministra za šolstvo
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) v izjavi za javnost očita ministru za šolstvo in šport, da novi predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), včeraj potrjen na vladi, ni upošteval predloga dijakov, da bi morali biti vključeni v svete šol in dijaških domov. DOS je pričakoval, da bo sledilo usklajevanje partnerjev pri še vedno spornih vprašanjih ZOFVI. Vendar do tega ni prišlo, saj je novi predlog že v proceduri.

Po mnenju DOS dijaki po vnovičnem predlogu sprememb ZOFVI še vedno ostajajo izključeni iz svetov šol in dijaških domov, ob čemer poudarjajo, da ne vidijo pravne podlage za njihovo izključitev. V DOS pojasnjujejo tudi, da so ves čas argumentirano zahtevali, naj se v svete zavodov znova vključijo predstavniki dijaških skupnosti, saj so mnenja, da so dijaki "najpomembnejši del srednjega šolstva in se jih sprejete odločitve najbolj tičejo".