Slovenija je izdala skupno 3,5 milijarde dolarskih obveznic, in sicer za eno milijardo dolarjev petletnih obveznic ter 2,5 milijarde desetletnih.

Petletne dolarske obveznice je Slovenija izdala s kuponsko obrestno mero 4,75 odstotka, 10-letne dolarske obveznice so bile izdane s kuponsko obrestno mero v višini 5,85 odstotka. Kupci petletnih obveznic bodo imeli 4,95, kupci desetletnih obveznic pa šestodstotni donos do dospetja.

"To je na kratki rok pozitivno, vlada si je kupila čas, vendar ne more spati na lovorikah," je povedal Timothy Ash, analitik pri Standard Bank. "Slovenija," pravi, "potrebuje ambiciozen reformeni model."

Za slovenske obveznice je kljub torkovemu znižanju bonitete s strani Moody's prispelo kar za več kot 16 milijard dolarjev naročil. Začeten donos oz. pribitek za petletno slovensko obveznico je znašal 5,125 odstotka, za desetletno pa 6,25 odstotka.

Moody's Sloveniji ni škodil

Začeten donos oz. pribitek za petletno slovensko obveznico je znašal 5,125 odstotka, za desetletno pa 6,25 odstotka. Kot ocenjujejo borzni analitiki, Sloveniji znižanje ratinga s strani Moody's očitno ni škodilo.

Standard & Poor's brez sprememb

Bonitetna agencija Standard & Poor's je medtem za napovedano izdajo petletne in desetletne dolarske obveznice izdala dolgoročno bonitetno oceno A-, poroča Reuters. "Analitiki pri S & P pravijo, da je ocena posledica pričakovanj, da bo Slovenija nadaljevala fiskalno konsolidacijo. Ocena je podprta tudi s dejstvom, da ima Slovenija odprto in relativno premožno gospodarstvo," so zapisali pri S & P

Spletni portal Fox News je v prispevku, objavljenem v sredo, povzel izjave vodilnega analitika bonitetne hiše Standard & Poor's (S&P) za Slovenijo Kyrana Curryja. Ta je pojasnil, da S&P zaenkrat ne vidi potrebe po tem, da bi Slovenija iskala mednarodno pomoč, prav tako pa bonitetna hiša še ne namerava znižati bonitetne ocene naše države.

Maneverski prostor še obstaja

Slovenija sicer ocenjuje, da bo za reševanje bančnega sektorja potrebovala okoli milijardo evrov, medtem ko S&P po najslabših scenarijih potrebe bančnega sektorja ocenjuje na štiri milijarde evrov, kar je osem odstotkov lanskega bruto domačega proizvoda (BDP). "Če bi stroški dokapitalizacije močno presegli te ocene, bi znova ocenili obete," je pojasnil Curry. "A zaenkrat ima Slovenija še nekaj manevrskega prostora, da poveča svoj dolg, ne da bi ogrozila bonitetno oceno," je še dodal.