Ministrstvo za kmetijstvo je pripravilo novelo zakona o agrarnih skupnostih, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru. Z njo med drugim rešujejo problematiko upravljanja lastnine, ki je v skupni lastnini članov agrarne skupnosti. Omogočili bodo tudi normalno gospodarjenje s to lastnino, ki tako ne bo "mrtva", temveč bodo po besedah ministrstva zagotovljene njene gospodarske, socialne in ekološke funkcije.

Poleg tega želijo s predlogom zakona spodbuditi agrarne skupnosti, ki so bile registrirane po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, da se registrirajo.

"Agrarna skupnost je prepoznana kot pomembna skupnost na podeželju. Zagotavlja upravljanje in razpolaganje s premoženjem članov agrarne skupnosti, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja," trdijo na ministrstvu.

Člani agrarnih skupnosti imajo sicer v lasti 77.486,47 hektarja zemljišč, kar je 3,67 odstotka celotne površine Republike Slovenije. V povprečju ima agrarna skupnost 33,95 člana. Večina agrarnih skupnosti ima površino od 15 do 300 hektarjev. V Register agrarnih skupnosti je zdaj vpisanih 32, v Poslovni register Slovenije pri AJPES-u pa 357 agrarnih skupnosti.

Znebili bi se radi prevelikega vpliva občin in države

Kot so zapisali v predlogu zakona, težave predstavlja tudi (pre)več glasovalnih pravic občine pri odločanju. "Takšna struktura lastnikov ni lastna agrarnim skupnostim, saj so zgodovinsko gledano imeli člani agrarne skupnosti približno enako razporejene glasovalne pravice glede na velikost posamezne kmetije. Občina je nenaravni član agrarne skupnosti, zato ni v duhu delovanja agrarnih skupnosti, da ima največ ali zelo veliko glasovalnih pravic," so pojasnili. Zato zakon predvideva omejitev glasovalnih pravic na način, da ima lahko posamezni član agrarne skupnosti največ tretjino vseh glasov, ne glede na velikost solastniškega deleža.

Država in občine bodo lahko svoje solastniške deleže na nepremičninah agrarnih skupnosti prenesle na člane agrarnih skupnosti.

Zapuščina brez dedičev namreč po sedanji ureditvi postane last občine, zato občina postane tudi član agrarne skupnosti oziroma se ji s tem poveča njen solastniški delež. Po novem pa bi premoženje namesto na občino prešlo v last ostalih članov agrarne skupnosti. Predlog zakona določa, da se njihov solastniški delež sorazmerno poveča glede na njihov delež na nepremičnini.

Z večino sprememb se strinjajo, a imajo nekaj pomislekov

Pri predlaganih spremembah je aktivno sodelovalo tudi Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS). Kot pravi predsednik Damjan Pobega, se z večino sprememb strinjajo, imajo pa tudi nekaj pomislekov glede nekaterih rešitvah. "Novela zakona rešuje problem zastopanja članov v nekaterih davčnih postopkih, kar do sedaj ni bilo možno, rešuje status agrarnih skupnosti, katerim premoženje po drugi svetovni vojni ni bilo odvzeto, rešuje problem kvoruma na zborih, prinaša spremembe pri razpolaganju s solastniškim deležem glede na pravni naslov pridobitve, dodatno ureja nekatera odprta vprašanja v zvezi z darilno, izročilno pogodbo in pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ureja možnost prenosa solastniškega deleža občine in države na ostale člane, ter ureja problematiko, kadar gre za zapuščino brez dedičev, vse to seveda v delu, ki se nanaša na agrarno premoženje," pojasnjuje Pobega.

Dodaja, da za agrarne skupnosti novela pomeni olajšane in jasnejše pogoje za razpolaganje in predvsem upravljanje s svojim premoženjem, "zagotovo pa bo kakšen problem ostal za reševanje še v prihodnje".

Tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) ocenjujejo, da predlog sprememb predpisa o agrarnih skupnostih za slovenske agrarne skupnosti predstavlja korak v pravo smer, vendar prav tako dodajajo, da bo nekaj izzivov še vedno ostalo.

dezurni@styria-media.si