Že daljnega leta 2012 se je razvedelo, da slovenske bolnišnice pri domačih dobaviteljih naročajo žilne opornice oziroma koronarne stente po štirikrat višji ceni, kot bi zanje plačali denimo v Nemčiji: po 1200 evrov namesto 400.

Afero je preiskovala celo parlamentarna komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec, predkazenski postopek je zajel deset fizičnih oseb in dve pravni, a na koncu  je bil obtožnica vložena le zoper enega vodilnih slovenskih kardiologov dr. Matjaža Bunca zaradi nedovoljenega sprejemanja daril in nekdanjo direktorico podjetja Vasc-Med ter vodjo firme Animus Irmo Košutar Gašparić za njihovo nedovoljeno dajanje.

Foto: D. M. Luka Moljk Denar nakazovala na tri naslove

Košutar Gašparićeva naj bi po besedah okrožnega državnega tožilca Luke Moljka od julija 2012 do februarja 2013 Buncu postopoma izročila skupaj 21.700 evrov, zneski so se gibali od tisoč do 3.200 evrov. Nakazala naj bi jih njegovemu s.p., pravni osebi ter društvu za širitev znanja in raziskovanja v medicini, ki ga je tudi sam ustanovil. Kot trdi Moljk, je bila to protiusluga za pridobitev in ohranitev posla, dobave žilnih opornic prek javnih razpisov. Bunc je bil namreč takrat strokovni član razpisne komisije in je imel kot mnenjski zdravnik vpliv na porabo medicinskega materiala pri izvajanju posegov. Uporabo določenih žilnih opornic naj bi tako priporočal kolegom v ljubljanskem Kliničnem centru in Splošni bolnišnici Celje, kjer je tudi občasno delal.

Oba zanikala krivdo

Potem ko je Košutar Gašparićeva na predobravnavnem naroku prejšnji teden zanikala krivdo in ji bodo januarja začeli soditi, je danes pred predsednika senata, sodnika Srečka Škerbca, stopil še 54-letni Bunc. Tudi on je bil kratek: "Krivde ne priznavam."

Njegova zagovornica, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, bo skušala dokazati, da je denar dobival v skladu z avtorskimi pogodbami, ki jih je z družbama Animus in Vasc-Med sklenil za izvajanje predavanj, učnih delavnic in proktorstva v Ljubljani, Celju in Portorožu. Tožilstvo sicer vztraja, da Bunc teh storitev ni opravil, Zidar Klemenčičeva pa je zato predlagala zaslišanje kopice zdravnikov, ki naj bi potrdili nasprotno. Prav tako bo dokazovala, da je obtoženi spodbujal nabavo različnih koronarnih stentov, očitanih naj bi UKC Ljubljana nabavil le malo.

Zastaranje februarja 2025

Glede na obsežen dokazni postopek, ki ga namerava izpeljati obramba, je zelo malo možnosti, da bo sodni senat razsodil še pred zastaranjem primera. A to, roko na srce, niti ne bi bilo nič novega.  Košutar Gašparićeva je bila v preteklosti zaradi dajanja podkupnine tudi znanemu zdravniku, dr. Zoranu Miloševiću, že obsojena na pogojno kazen eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, a je višje sodišče po pritožbi izdalo zavrnilno sodbo, ker je zadeva vmes zastarala.