Dr. Matjaž Bunc z ljubljanskega Kliničnega centra je eden vodilnih kardiologov v Sloveniji in priznan tudi v tujini, a znan še po domnevni vpletenosti v zdravstveno afero, povezano z dobavo žilnih opornic. Začelo se je že leta 2012, ko se je razvedelo, da slovenske bolnišnice pri domačih dobaviteljih naročajo žilne opornice oziroma stente po štirikrat višji ceni, kot bi zanje plačali denimo v Nemčiji: po 1200 evrov namesto 400. Bunc je bil takrat član razpisne komisije za javno naročilo žilnih opornic v UKC Ljubljana.

Pod drobnogledom parlamentarne komisije

Afero je preiskovala celo parlamentarna komisija pod vodstvom poslanke SDS Jelke Godec, predkazenski postopek pa je zajel deset fizičnih oseb in dve pravni - a na koncu se je tresla gora in rodila miš. Obtožnica je bila vložena le zoper Bunca za nedovoljeno sprejemanje daril in nekdanjo direktorico podjetja Vasc-Med ter vodjo firme Animus Irmo Košutar Gašparić za njihovo nedovoljeno dajanje, v obeh primerih je zagrožena večletna zaporna kazen.

Foto: D. M. Luka Moljk, tožilec Okrožni državni tožilec Luka Moljk očita Košutar Gašparićevi, da je od julija 2012 do februarja 2013 Buncu postopoma izročila 21.700 evrov v različnih zneskih, od tisoč do 3.200 evrov. Nakazala naj bi jih na tri naslove, njemu osebno, pravni osebi ter društvu za širitev znanja in raziskovanja v medicini, ki ga je sam ustanovil. Po Moljkovih besedah je bila to protiusluga za pridobitev in ohranitev posla, dobave žilnih opornic prek javnih razpisov. Njihovo uporabo naj bi Bunc spodbujal v ljubljanskem Kliničnem centru in Splošni bolnišnici Celje, kjer je občasno tudi delal.

Krivde ni priznala

"Krivde ne priznavam," je bila danes dopoldne pred predsednikom senata, sodnikom Srečkom Škerbcom, jasna Košutar Gašparićeva, ki je bila v preteklosti zaradi dajanja podkupnine tudi znanemu zdravniku, dr. Zoranu Miloševiću, že obsojena na pogojno kazen eno leto in šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let, a je višje sodišče po pritožbi izdalo zavrnilno sodbo, ker je zadeva vmes zastarala.

Blizu zastaranja je tudi zdajšnji primer, v katerem pa je vprašanje, če bo res sodil Škerbec. Zagovornik Košutar Gašparićeve, ki zdaj prejema 1.500 evrov plače, odvetnik Janez Koščak, je namreč predlagal izločitev dokazov in sodnika. Kot je pojasnil, obtožba njegove klientke temelji na izjavah, ki jih je bila prisiljena dati pred parlamentarno komisijo, pri čemer ni bila opozorjena na privilegij zoper samoobtožbo. Poleg tega jo je Godčeva vabila na kavo zunaj državnega zbora in brez prisotnosti drugih članov komisije ter s tem, tako Koščak, ni spoštovala zakonske procedure: "Pri preiskavi parlamentarne komisije je šlo za zakrinkano nadaljevanje predkazenske preiskave."

Kot je nadaljeval odvetnik, sta Košutar Gašparićevo zavajala tudi policista: "Če bi podala pisno izjavo, naj ne bi imela statusa obdolžene, ampak priče, za takšne prazne obljube pa policista nista imela zakonske podlage."

Zbolela oba z odvetnico

Tožilec Moljk je nasprotoval izločitvi tako predsednika senata kot dokazov: "Obramba je že med preiskavo skušala uveljaviti izločitev dokazov, a jo je višje sodišče zavrnilo."

Obravnava zoper Košutar Gašparićevo se bo nadaljevala po novem letu, ko bo že jasna usoda dokazov in sodnika Škerbca.

Zgodaj popoldne bi se moral o krivdi izjasniti tudi Matjaž Bunc, a ga na sodišče ni bilo, prav tako tudi ne njegove zagovornice, odvetnice Nine Zidar Klemenčič. Le uro pred narokom sta poslala opravičilo, da imata oba zdravstvene težave. Škerbec ju bo v sodno dvorano spet povabil 4. decembra.