"Kaj pa lahko storim, molim in čakam na čudež v smislu finančne pomoči?" se sprašuje piranski župnik Zorko Bajc. Župnišče, v katerem živi, ima zaradi erozije že načete temelje; stavbi grozi, da bo zgrmela 25 metrov globoko. Pred leti se je začela posedati tudi ploščad ob piranski cerkvi svetega Jurija, a so dotrajane oboke, ki so jih začeli graditi leta 1663, pred kratkim sanirali s finančnimi sredstvi iz tujine.

Bajc ima od lani v rokah občinski projekt utrditve klifa, zanj so morali pridobiti soglasje zavoda za varstvo narave, a denarja za realizacijo ni. "Tudi če bi pridobili določena finančna sredstva iz tujine, bi morala del, gre za petinski delež, zagotoviti lokalna skupnost. Ta pa denarja nima," pravi župnik.

Posluša padanje kamenja

Zavod za varstvo narave ideje o utrditvi klifa sicer sprva ni hotel niti slišati, ko pa so predlagatelji dokazali, da se brežina vse bolj zajeda v hrib in da lahko sčasoma po župnišču pride na vrsto kakšna piranska hiša, so privolili v gradnjo 25 metrov visokega betonskega podpornega zidu. Ta naj bi potekal od obokov pod cerkvijo do začetka pešpoti v Fieso. "Imamo tudi izdano gradbeno dovoljenje," dodaja Bajc.

Investicija betonskega podpornega zidu je vredna nekaj več kot tri milijone evrov. "Včasih po dežju poslušam, kako se kruši kamenje. Ko je poleti suša, je tega manj, a za kopalce na divji plaži pod cerkvijo je lahko nevarno. Nevarno pa je tudi drugje pod klifom; sam sem na primer na lastne oči videl, kako je tonska skala za las zgrešila kolesarja, ki se je vozil iz Fiese proti Piranu," opisuje 
sogovornik.

Prestavili so ograjo

"V štirih letih je na določenih delih odneslo skoraj en meter klifa, zato smo morali celo prestaviti varnostno ograjo," pravi Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan. V tem naravnem rezervatu je sicer tudi največji flišni klif v Sloveniji. "Klif se spreminja, drobi, obala pa se na nekaterih mestih širi in na nekaterih drugih oža. To je naraven proces, ki se je dogajal vedno in se še bo, dokler ne bo vse pozidano," dodaja Starman.

Konec junija so v Mesečevem zalivu v tem krajinskem parku strokovnjaki koprskega podjetja Harphasea opravljali meritve oziroma "snemanje" morskega dna, da bi ugotovili, kako se to zaradi erozije klifa spreminja. "Meritve smo opravljali v sklopu priprav projekta, ki ga bo, upajmo, financirala Evropska unija. Radi bi namreč sodelovali pri študiji erozije klifa, v sklopu katere se bodo večkrat na leto opravljale laserske meritve njegovih sprememb, spremljali pa bomo tudi spremembe na morskem dnu," pa razkriva Aljoša Žerjal, direktor podjetja Harphasea.

Preberite si tudi komentar Suzane Kos: V upanju na čudež