"O podjetju Harsco minerali nimamo nobenih informacij, zato se poskušamo vključiti v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja. Pričakujemo, da nam bodo omogočili vpogled v dokumentacijo, ki jo bomo dali pregledati tudi strokovnjakom. Menim, da nimajo razlogov, da nas ne bi kot stranko vključili v postopek," je povedal Vojko Bernard, predsednik nevladne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green. Kot je dodal, ima organizacija informacije, da je Harsco v Evropi tarča več tožb zaradi okoljskih kršitev. Tožbo zaradi prašenja med prevozom in predelavo žlindre, ki so jo vložili država in okoliški prebivalci, je leta 2002 v Kentuckyju v ZDA tudi izgubil.

Ekološka bomba
Vse več Jeseničanov je zaradi načrtovane predelovalnice žlindre ameriškega mineralnega giganta zaskrbljenih. Strah je po mnenju poznavalcev upravičen, saj se prašenja pri izkopavanju žlindre z deponije PTO oziroma pešnge ne bo dalo preprečiti. S prašenjem naj bi se še povečala onesnaženost zemlje s težkimi kovinami, ki po raziskavah že zdaj presega opozorilne, ponekod celo kritične vrednosti.

"Menimo, da bo do prašenja prišlo, čeprav to možnost vsi zanikajo, češ da bo to rešeno z vodnimi pršilniki oziroma močenjem žlindre," so dejali na Alpe Adria Greenu. Predelovalnici zato nasprotuje tudi stranka Narcisa. Po besedah predsednika Mihe Rebolja gre za nevaren odpadek, kar naj bi potrdila tudi njihova neodvisna analiza.

Nadzor z dovoljenjem
Kot so pojasnili na agenciji za okolje, je vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za izpuste snovi v zrak in predelavo odpadkov za Harsco v postopku obravnave, morali pa ga bodo dopolniti.

Vloga za dovoljenje vključuje izkop z deponije in predelavo v proizvodni hali, dovoljenje pa predvideva tudi obratovalno nadzorovanje s prvimi in občasnimi meritvami. Ali bo Harsco okoljevarstveno dovoljenje dobil, za zdaj ni znano, njihovih odgovorov na pomisleke Jeseničanov pa do zaključka redakcije nismo dobili.