Naložba. Če bi 5. januarja 2009, to je približno tri mesece po objavi stečaja takrat četrte največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers in finančnem bankrotu Islandije, kar je jasno napovedalo začetek te krize, svoje stanovanje pretopili v zlate palice, bi se vaše premoženje podvojilo.

Poglejmo izračun. Za 140 tisoč evrov bi 1. januarja 2009 dobili 6,66 kilograma zlata (preračunano po borzni ceni). V sredo bi zanj iztržili nekaj več kot 277 tisoč evrov (odkupna cena zlata pri Abanki) in ustvarili 137 tisoč evrov dobička.

Če pa ste denar naložili v nepremičnino, ste v treh letih po podatkih geodetske uprave realno izgubili 15 odstotkov njene vrednosti.

Seveda se z varčevanjem v zlatu ali drugih plemenitih kovinah povsem izognete tudi temu, da bi to varčevanje vplivalo na višino plačila vrtca ali druge socialne transferje, če bi nemara izgubili službo. Država evidenc o tem, koliko imamo Slovenci v zlatu, v nasprotju z evidencami, koliko imamo v nepremičninah, na bančnih računih ali v delnicah, namreč nima. Za nakup plemenitih kovin na primer ni treba imeti posebnega trgovalnega ali varčevalnega računa. Večina zlato hrani v posebnih bančnih sefih.

Po realno sliko, kje so pasti in koliko ljudje že varčujemo v zlatu, sem se kot “varčevalka” napotila v Abanko. Zlate kovance in palice prodajajo dobro leto in pol. Povedali so mi, da letos cena zlata precej niha, še vedno pa je varčevanje v zlatu bistveno donosnejše od varčevalnega računa. Svetovali so mi, naj kupim le kovance ali palice certificiranih kovnic, “ker jih je laže prodati”, in dodali, da se izplača kupovati “težje zlate naložbene palice”. Palica, ki tehta en gram (56 evrov), je namreč na gram zlata v tem trenutku kar dobrih deset evrov dražja kot 20-gramska (ta stane 897 evrov).

Odkup zlata cveti

Na drugi strani cveti tudi trg odkupa zlatega in srebrnega nakita, ur in celo srebrnega jedilnega pribora. Od februarja lani so se poslovalnice Gold Centra z Obale razširile v prestolnico in na druge konce države. V eni od poslovalnic sem izvedela, da na dan odkupijo povprečno za okoli tri, štiri tisoč evrov zlata. A bilanc podjetja, ki ima sedež v Logatcu, ni najti niti na Ajpesu niti v bazi GVin. Letos je na trg odkupovalcev plemenitih kovin vstopila celo borzna hiša Ilirika. V eni izmed njenih poslovalnic so povedali, da ljudje prodajajo vse: tudi proteze in zlate zobe. “Čas je očitno tak,” je pripomnil sogovornik.

Mini intervju: V Španiji, Franciji in Švici začasno ob davčili zlato

Foto: Saša Despot Janez Šušteršič Ali je dobiček, ustvarjen s prodajo zlata, za fizične osebe pri nas res povsem neobdavčen?
Dobiček, dosežen z odsvojitvijo zlata ali drugih dragih kovin, v Sloveniji ni obdavčen. Izjema je, če je odsvojitev opravljena v okviru opravljanja dejavnosti. Po obstoječem zakonu o davkih občanov je obdavčeno le nepremično premoženje. Po zakonu o dohodnini pa so obdavčeni še dobički iz kapitala, doseženi z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, deležev, investicijskih kuponov in nepremičnin.

Zakaj ni krizni zakon začasno obdavčil premoženja, naloženega v drage kovine, ko gre za visoke zneske nad milijon?
Pri pripravi zakona tovrstni predlogi niso bili podani. Tudi večina evropskih držav takega davka na pozna oziroma ga ukinja, saj ga je težko izvajati. Tak davek zahteva evidence in primerno vrednotenje za določitev davčne osnove. So pa Francija, Španija in Švica v času krize kot začasen ukrep uvedle, da se drage kovine oziroma zlato všteva v obdavčitev.

Ali kaj takega čaka tudi nas?
Republika Slovenija v tem trenutku nima v načrtu širitve premoženjskega davka z nepremičnin na drugo premoženje večje vrednoti ali na luksuz.

Komentar avtorice si lahko preberete tukaj.