Maturanti, ki so na letošnjem spomladanskem roku splošne, poklicne ali mednarodne mature dosegli vse možne točke, je po podatkih Državnega izpitnega centra 52. Poleg spričeval s pohvalo, ki jih prejmejo ti maturanti, jih je včeraj sprejel minister za šolstvo Igor Lukšič.

Ravnatelje skrbi
"Skrb vzbujajoč je padec maturantov, ki dosegajo vse točke na maturi," je povedal Lukšič. Letos je bilo namreč pri splošni maturi tako imenovanih zlatih maturantov 280, pri čemer je šlo za zelo močno generacijo ob vpisu na srednje šole, lani pa je bilo takih maturantov kar 379. Lukšič meni, da je to morda signal, da "ne znamo delati z najboljšimi".

Sistematičnega sledenja najuspešnejšim v Sloveniji ni. "Sem pa govoril z nekaterimi ravnatelji. Bili so zaskrbljeni, nekateri celo zgroženi, ko so ugotovili, da šolski sistem nagrajuje rezultate, ki pa niso pravo merilo tega, kar potem dosežejo na fakulteti in v življenju. Marsikdo študija sploh ne konča in se kar izgubi," je komentiral Lukšič.

Zoisovi štipendisti
Prav tako država ne spremlja poti Zoisovih štipendistov po koncu štipendiranja. "Za to ni pravne osnove, sklad ne more sistemsko pridobivati podatkov o zaposlovanju," pravijo na Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Priznavajo pa, da si tudi sami želijo celostnega zbiranja podatkov in analize stanja na tem področju, vendar za zdaj še nimajo kritične mase Zoisovih štipendistov, saj je bil zanje v preteklosti odgovoren zavod za zaposlovanje.

Država Zoisovih štipendistov ne zaposluje sistematično zaradi nadarjenosti, saj bi "tako oškodovali gospodarstvo in raziskovalno sfero, ki ne bi imela dostopa do najkvalitetnejših kadrov", pravijo na skladu.