"Samozavesten, a ne tudi zares prepričljiv nastop Simone Dimic pred TV kamerami, v katerem s tremi ali štirimi nepremišljenimi izjavami, trditvami in papirji uniči najprej ves svoj osebni ugled, nato še dober del ugleda predsednika vlade, vlade in države v očeh državljanov," je prvi primer poloma leta, ki ga izpostavi Miro Kline, strokovnjak za politično komuniciranje s Fakultete za družbene vede. Kot drug primer navaja "zlagane solze gospe Živčec Kalanove, ki je za ohranitev položaja predsednice zdravniške zbornice žrtvovala zaupanje vanjo, a sočasno tudi v poklic, ki ga opravlja". "Kljub temu jo je večina prisotnih kolegic in kolegov podprla z dvigom rok," opisuje.

Prva je odšla po razkritju sporne prenove hiše v Murglah, za katero je zatrjevala, tudi z računi in drugimi papirji, ki jih je predstavila novinarjem, da v njej ni sodelovalo podjetje Vegrad. Na laž so jo najprej postavili delavci podjetja, nato pa je sodelovanje med Vegradom in Dimičevo priznala tudi nekdanja prva dama podjetja Hilda Tovšak. Druga je ostala, potem ko je s solzami na skupščini prosila svoje stanovske kolege, naj jo podprejo na nenapovedanem glasovanju, s katerim je prehitela del nezadovoljnega članstva. Zaupanje javnosti v zdravniško zbornico je bilo zaradi ravnanja v primeru Nekrep, v katerem sta bili konec leta na mariborsko okrožno sodišče po kazenski preiskavi vloženi obtožnici zaradi povzročitve smrti in malomarnosti, na dnu.

Primera sta po Klinetovih besedah zgolj navidezno primera drobnih napak. "Obema je skupno to, da imata v svojih nevidnih posledicah dimenzije večje od Vegrada, Merkurja in SCT ter njim podobnih, saj prikazujeta uničevanje neotipljivega socialnega kapitala posameznikov, organizacij in institucij," pojasnjuje. "Torej, najpomembnejših temeljev vsake skupnosti, vrednih več kot vsi zapravljeni milijoni zgrešene privatizacije."

Pahorjeva servilnost
Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne družbene študije pravi, da je bilo polomov v letu 2010 veliko, a ne navaja posameznih primerov in izpostavi "nesposobnost institucij pravne države, da bi na korekten in nepristranski nalog sankcionirale nečednosti, ki jih počne t. i. elita". "To je sistemski polom," pravi. Matej Makarovič, z iste fakultete, je prepričan, da bi bil polom leta "v normalnih razmerah razkritje Pahorjevih pogovorov z ameriškimi odpravniki poslov – kot neverjetna kombinacija servilnosti, naivnosti, diplomatske nespretnosti in neznanja, odsotnosti vizije, obsedenosti s podobami na škodo vsebine in končno celo morebitne korupcije".

Predsednik vlade bi bil po njegovih besedah težko prikazan v še slabši luči, kot so jo razkrile ameriške depeše. "A ker se je pred tem zgodilo že toliko drugih afer in je ugled vlade in njenega predsednika temu primerno že na tako nizki točki, afera niti ni mogla več imeti pravega učinka," pravi. "V običajnih razmerah bi se mediji vsaj kakšen mesec ukvarjali samo s tem, opozicija pa bi vložila vsaj zahtevo za nezaupnico. Ampak v minulem letu so se očitno vsi že navadili na polomije vseh vrst."

Napak polni popisi nepremičnin
Lastnike nepremičnin pa je septembra razburila polomija geodetske uprave, ki je na njihove domove poslala napak polna obvestila o vrednosti nepremičnin. Obvestila so dobili ljudje, ki sploh niso več lastniki nepremičnin, Gursove ocene so bile tudi izrazito višje ali nižje od tržnih cen, eden od naših sogovornikov je dobil celo oceno vrednosti neobstoječe nepremičnine, zmotili pa so se tudi pri ministrih. "Kot izobražen jih nisem sposoben razumeti v celoti. Za to je prvenstveno odgovoren Gurs. Vendar sem za vse stvari v državi odgovoren jaz," je napako priznal premier Borut Pahor. Pred geodetsko upravo so se vile vrste nezadovoljnih lastnikov, uprava pa je rok za posredovanje pripomb večkrat prestavila, nazadnje na 25. januar.

Boj za delo, ne študij
"Uspešni zagrebški študentski upor je nasprotovanje šolninam postavil v ozadje boja proti ukinjanju socialne države, ljubljanski protest pa je, ravno nasprotno, svoje cilje predstavil na ozadju partikularnih interesov servisov in študentskih organizacij," je nasilne študentske demonstracije pred parlamentom 19. maja za Dnevnik komentiral Luka Omladič z ljubljanske filozofske fakultete. Politika, mediji in javnost so skoraj enotno obsodili napad z granitnimi kockami na hram demokracije, vlada pa je bila spričo tega še bolj odločena, da zakon o malem delu, ki se mu zdaj napoveduje referendum, z njihovo podporo izpelje do konca.

Ob vseh obsodbah študentskega ravnanja je Marta Gregorič v Dnevniku zapisala: "Izgredi pred parlamentom so posledica načrtnih, premišljenih, dolgotrajnih, ponižujočih, ignorantskih, diskriminacijskih in segregacijskih politik do mladih generacij, ki so jih v zadnjih letih vzpodbujale in gojile vse politične stranke. Zato s podivjanimi mladostniki pred parlamentom ni bilo čisto nič narobe. (…) Vlada je zadnja dva meseca vsiljevala radikalne spremembe s tako imenovanim zakonom o malem delu, ki bistveno bolj kot dijake in študente naslavlja in diskriminira brezposelne, upokojene, revne in marginalizirane." 

Osem dni za pol odstotka
27. septembra smo se namesto s prvo jutranjo kroniko na nacionalnem radiu zbudili s stavkovnim sporočilom: "Drage poslušalke in cenjeni poslušalci, zaradi stavke v javnem sektorju bo informativna oddaja okrnjena, v njej bodo le zakonsko določene informacije v času stavke, brez notranje političnih vsebin, razen poročanja o poteku stavke zaposelnih v javnem sektorju." Stavkali so še cariniki, tovornjakarji, policisti, veterinarji in uslužbenci na nekaterih upravnih enotah. Izkupiček osemdnevnih kolon na mejnih prehodih je bil, da je stavkovni odbor pod vodstvom Dušana Miščeviča dosegel, da so v aneks, ki ga Posedijeva skupina sindikatov prvotno ni hotela podpisati, zapisali, da se izplačilo za odpravo plačnih nesorazmerij izvede, ko bo gospodarska rast 2,5-odstotna, medtem ko je prejšnja verzija zahtevala triodstotno rast. Bolj popustljiva je bila vlada pri zdravnikih, ki jim je po množičnem umiku soglasij za nadurno delo vrnila skoraj nespremenjena plačila dežurstev.

Padel referendum o RTV
Manj kot petina volilnih upravičencev je decembra z 72,44 odstotka zavrnila zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTV). "Kulturna ministrica Majda Širca sobojevnikom po dveh letih ne more pokazati ničesar," je v odzivu zapisal Žurnalov urednik in komentator Borut Hočevar. "Še več, poraz je zlasti boleč zato, ker je – če poosebimo – zaresovce premagal Branko Grims, ki je za levo volilno telo eden od najbolj nesimpatičnih Janševih bojevnikov."

Slaba volilna udeležba po besedah komentatorja pove, da aktualna vlada ni sposobna spraviti na volišča niti sto tisoč volivcev. "Realen politik takšnega izida ne bi vzel zelo zlahka in se ne bi tolažil s sklicevanjem na bedno volilno udeležbo."