Na današnji seji upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije bodo predstavniki podjetij ter kmetijska ministrica Irena Šinko razpravljali o težavah, ki pestijo pridelovalce in predelovalce hrane. Teh je namreč ogromno - v prvi vrsti dvig cen energentov in gnojil, težave s surovinami, delovno silo ...

Janez Rebec iz Pivke perutninarstva je pred sejo pojasnil, da so živilska in kmetijska podjetja najbolj na udaru krize, pa čeprav imajo izjemno pomembno vlogo, saj skrbijo, da so police slovenskih trgovin polne. Gre za težave, ki jih občuti celotna veriga, je poudaril: kmetijstvo zaradi cen gnojil in goriva, po njih je udarila še suša, predelovalna industrija pa zaradi posledičnega dviga cen surovin in energentov. Situacijo skušajo obvladovati, a bodo potrebne resne rešitve, je prepričan. Vlada je namreč doslej po njihovi oceni pomagala premalo, da bi lahko podjetja krizo prebrodila. Zato predlagajo regulacijo cen energentov in pozivajo vlado, naj zagotovi dovoljšnje zaloge za prihajajočo zimo. Po njegovih besedah živilsko-predelovalna podjetja vse bolj postajajo tudi energetska podjetja, saj se ukvarjajo z investicijami v obnovljive vire energije. Skrbi ga, kako se bodo potrošniki odzvali na podražitve, ko bodo morali vse te naložbe in ostale podražitve, na katere nimajo vpliva, vgraditi v ceno. 

Izidor Krivec iz Celjskih mesnin pravi, da v skoraj tridesetih letih, odkar vodi podjetje, tako hudih časov ne pomni. "Začelo se je že lani jeseni z dvigom cen repromaterialov, nadaljevalo se je letos, ko se je začela dražiti osnovna surovina," je pojasnil. Stroški energentov so podivjali, "podjetja so pred bankrotom", je dodal. Stanje se lahko reši le na nivoju EU, saj gre večinoma za špekulativno zvišanje cen elektrike in plina, je prepričan. "Brez regulacije, brez konkretne pomoči s strani države, ne bo šlo. Vemo, da bomo vložek nekoč vrnili, a če nam krize zdaj ne uspe prebroditi, ne bo kaj vračati," je poudaril. Če rešitev ne bo, bodo police prazne, prav tako tudi želodci, je še dodal.

Žetev je pred vrati, a količina pridelka bo prepolovljena, je opozoril Branko Virag iz skupine Panvita. Tudi od buč si letos ne obetajo veliko. Država bi po njegovi oceni morala prisluhniti kmetom in industriji in nadomestiti izpad. Pričakujejo, da bo letos škoda sanirana dovolj hitro, saj, tako Virag, "kdor hitro da, dvakrat da". 

"Jutri smo pred setvijo novih kultur, a nas čaka val podražitev, ki je bil izrazito močan," je dejal. Pričakuje, da jih bo ekonomičnost primarne pridelave najbolj tepla v naslednjem letu, skrbi pa jih tudi, kaj se bo zgodilo z umetnimi gnojili - teh po njegovih besedah na evropskem trgu močno primanjkuje, saj so proizvajalci močno odvisni od plina. "Nemogoče bo proizvesti toliko gnojila, kolikor ga potrebujejo poljedelci v Evropi." Težave jim predstavlja tudi pomanjkanje delovne sile.

Danilo Kobal iz Mlinotesta pa je povedal, da so "za silo zapolnili kapacitete za cene, ki so 120% višje od predlanskih". Njihova pozornost je zdaj usmerjena k cenam elektrike in plina, "ni pa to edino - so  tudi najave problemov z dobavami papirne in kartonske embalaže". Pojasnil je, da je cena narasla tudi krompirju in jajcem. Občutijo tudi pritisk na surovine iz neevropskih držav, zaradi nizke vrednosti evra proti dolarju. Opozoril je, da če država ne bo ukrepala in regulirala cene energije tudi za srednja in velika podjetja, ta na evropskem trgu ne bodo več konkurenčna. Slovenska živilsko-predelovalna podjetja sicer 30 odstotkov proizvodov izvozijo. Težave jim predstavljajo tudi javni razpisi, na katere se vse manj pogosto prijavljajo, saj jim javni zavodi ne omogočajo več umika, pa čeprav so okoliščine na trgu povsem drugačne kot pri podpisu pogodbe. 

Ob vseh naštetih težavah so ogrožena tudi delovna mesta, zato je Kobal pozval sindikate, naj jih podprejo pri zahtevah do vlade po hitrem in učinkovitem ukrepanju.

Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn je opozoril, da je tudi mlekarski sektor v krizi, prve vplive so čutili že lani spomladi, z enormno rastjo cen krme, dodatno je razmere zaostrila še letošnja suša. Zato prihaja do padca proizvodnih količin mleka. "Pozorno spremljamo situacijo, v skladu z dolgoročno zavezo sodelujemo z dobavitelji. Odkupne cene mleka se povečujejo od marca lani."

V zadnjih štirih mesecih so se razmere še poslabšale, za povrh opažajo odliv surovin v tujino. Jakljevič je, podobno kot Kobal, opozoril na sklenjene pogodbe z javnimi zavodi, ki očitno ne popuščajo v pogajanjih in vztrajajo pri dogovorjenih cenah. 

"Skrbi nas, da bodo podražitve imele vpliv na potrošnjo. V naslednje leto gledamo z izjemno zaskrbljenostjo. Lahko rečem, da si bomo prizadevali, da bo breme za potrošnika čim nižje, a dodatnim podražitvam se ne bomo mogli izogniti," je sklenil.

Glede morebitnih odpuščanj podatkov še ni, a po Rebčevih besedah možnosti za odpuščanja obstajajo predvsem pri gospodarstvenikih, ki nimajo sklenjenih pogodb glede energentov oziroma so te sklenjene za prihodnje leto in po bistveno višjih cenah.

Do predloga o obvezni božičnici načeloma skeptični

Ministrstvo za delo medtem načrtuje spremembe delovne zakonodaje, med drugim obvezno božičnico. V primeru sprejetja ukrepa bo zaposlenim to zimo izplačan regres v znesku minimalne plače, je napovedal minister Luka Mesec.

Gospodarstveniki so bili danes do tega predloga skeptični.

Danilo Kobal je opozoril, da bodo v primeru nelikvidnosti podjetij in ugašanja del proizvodnje ogrožena delovna mesta, zato jih je predlog presenetil. Kot je dejal, bi bila zahteva v tem trenutku nepotrebna. Janez Rebec se je strinjal s slabim časovnim trenutkom podanega predloga. ''Vsak po najboljših močeh razdeli že danes, kar lahko razdeli. Donosi so dokaj skromni, dodana vrednost je precej nizka,'' je dejal Rebec, medtem ko je Izidor Krivec predlog označil za populističen. ''Gre za dodaten žebelj v krsto živilski industriji,'' je dodal.

Anton Jakljevič idejo podpira. ''Želimo si, da se najdejo sredstva ali rezerve, da se prejemki razdelijo,'' je povedal.

dezurni@styria-media.si