"Kolikor nam je znano, gensko spremenjenih živil ali živil z gensko spremenjeno sestavino na slovenskih trgovinskih policah ni," pravi Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

"Če odmislimo bombaž, ki ni hrana, evropski potrošnik skoraj ne more priti v neposreden stik z gensko spremenjeno hrano. Uvažamo veliko soje ter nekaj koruze in oljne ogrščice, kar pa je namenjeno krmi živali," dodaja Borut Bohanec z biotehniške fakultete. Prav tako po podatkih ZPS v Sloveniji ne uvažamo gensko spremenjenega riža, ne gojimo gensko spremenjene koruze, v prodaji pa ni niti koruznih kosmičev, ki so izdelani iz gensko spremenjene koruze.

"Čisti" tudi aditivi

"Gensko spremenjenih živil ali dodatkov iz gensko spremenjenih organizmov (GSO)na trgu ni.
Encimi, ki jih proizvedejo gensko spremenjeni mikroorganizmi ter se lahko uporabljajo v živilih pa tudi v kozmetiki in detergentih, pa niso predmet označevanja, ker encim sam ni GSO, temveč je mikroorganizem proizvodna tovarna za encim," na vprašanje, kako je s tako imenovanimi skritimi viri GSO in GSO v aditivih, odgovarja Petermanova.

Krma iz Južne Amerike

V gensko spremenjeni krmi, ki je na voljo v Sloveniji, je soja, uvožena po večini iz Južne Amerike. Raziskave so pokazale, da je beljakovine, ki je produkt gena ESPS?, v krmi živali manj kot 0,04 odstotka in se po zaužitju razgradi. "Seveda krma z dodanim genom nikakor ne vpliva na domače živali, kaj šele na njihove proizvode, kot je mleko ali meso. Vendar to ne preprečuje posameznim rejcem ali podjetjem, da ne bi poskusili iz splošne dezinformiranosti potrošnikov izvleči dodatnega zaslužka," meni Bohanec. V Sloveniji naj bi bila polovica krme za živali izdelana iz surovin z GSO.

Varnost zagotavlja Evropa

"Gensko spremenjena hrana je lahko le varnejša od običajnih sort, saj pri teh sortah nove lastnosti tudi izjemno podrobno proučimo, preden je dovoljena pridelava," pravi Bohanec. Zakonodaja predpisuje, da mora biti vsak GSO varnostno ocenjen na Evropski agenciji za varnost hrane, na podlagi ocene pa ga odobrita Evropski parlament in Evropska komisija.

Zagovornici Nizozemska in Finska, vse bolj tudi Velika Britanija

Na trgu Evropske unije (EU) so trenutno dovoljeni gensko spremenjena koruza in izdelki iz nje (koruzno olje, koruzni škrob, glukoza, glukozni sirup in kosmiči), gensko spremenjena soja in izdelki iz nje (sojine beljakovine, sojino olje in lecitin iz soje), olje iz gensko spremenjene oljne repice (canola), industrijski škrob iz gensko spremenjenega krompirja amfora, celuloza iz gensko spremenjenega bombaža, aditivi in krma, izdelani iz navedenih surovin, ter biomasa za prehrano živali, narejena z gensko spremenjenimi kvasovkami ali bakterijami. Nikjer v Evropi ne gojijo gensko spremenjenega sadja. Med zagovornike GSO spadata Nizozemska in Finska, vse bolj tudi Velika Britanija, Nemčija pa je pri tej problematiki neopredeljena.