Že leta 2019 smo pisali o spletnih prevarah, ki strašijo naše otroke, med katere spada tudi grozljivi MOMO. O njem še vedno učijo starše in otroke na delavnicah ter predavanjih v osnovnih šolah, otroci se o njem še vedno veliko pogovarjajo in med seboj strašijo.
Ko smo o Momotu povprašali osnovnošolce druge triade, so vsi vedeli, kako MOMO izgleda in kaj počne. Vsak zna povedati zgodbo, kako je bil v stiku z njim njihov prijatelj ali sošolec, nismo pa dobili nobene zgodbe iz prve roke. Zato smo Marka Puschnerja iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si povprašali, ali so tovrstne prevare še prisotne med slovenskimi mladostniki.
"Trenutno ne zaznavamo, da bi se katere izmed prevar, ki so razširjene med mladimi, v zadnjem obdobju kaj bolj intenzivno širile," je pojasnil. Dodaja, da osnovnošolci poznajo večino teh izzivov in se med njimi širijo različne (dez)informacije: "Med temi prevarami, ki so zakrite kot izzivi poznajo MOMO, Jonathan Galindo in Izziv sinjega kita (Blue whale game). Na osnovi tega, kar nam povedo na Safe.si delavnicah, sklepamo, da tem prevaram v večji meri ne nasedajo, predvsem zato, ker jih poznajo."
Njegov nasvet staršem in učiteljem je, naj se z otroki pogovarjajo o teh prevarah in izzivih in naj jih opozarjajo na tveganja, ki jih prinašajo.
Prijavite negativne izzive
Pri safe.si pojasnjujejo, da so lahko nekateri spletni izzivi pozitivni in zabavni ter nam omogočajo razvoj spretnosti. "Spletni izzivi pa niso le pozitivni. Številni so takšni, da se lahko pri njihovem izvajanju poškodujemo ali celo ogrozimo svoje življenje. Prav tako niso redki izzivi, pri katerih nas je strah ali pa nam povzročajo gnus. Vse to so negativni izzivi. Lahko pa gre tudi za nevarna dejanja, pri katerih se lahko poškoduješ ali celo ogroziš svoje življenje," opozarjajo.
Na družabnih omrežjih in preko aplikacij za sporočanje krožijo tudi izzivi, ki zahtevajo, da se jih udeležiš in izvajaš naloge, ki so nevarne. Pri tem ti grozijo, da če ne boš izvedel izziva, se ti bo zgodilo nekaj zelo slabega. Kot primer takšnega izziva sta Sinji kit in Momo.
Safe.si
Pri Safe.si dodajajo, da so običajno takšni »izzivi« prevare, ki so si jih izmislili in jih širijo posamezniki, ki želijo namenoma škodovati drugim: "Takšnih izzivov se ne udeležujemo, prav tako jih ne širimo, jih pa prijavimo družabnemu omrežju, kjer smo nanje naleteli."
Opozarjajo, da nekateri izzivi silijo v dejanja, ki so zelo nevarna, pa čeprav obljubljajo, da se ne bo nič zgodilo: "Samo ena malenkost gre lahko narobe, pa pride do hudih poškodb ali celo smrti. Tudi izzivi, ki silijo v samopoškodovanje, niso izzivi, ampak huda oblika nasilje nad teboj. Takšnih izzivov ne izvajamo in jih prijavimo družabnemu omrežju, kjer se širijo."
Uporabni nasveti Safe.si za varno izvajanje spletnih izzivov:
Izzivov, pri katerih obstaja najmanjša možnost, da bi se lahko poškodoval, nikoli ne izvajaj sam. Vedno naj bo poleg še nekdo, ki bo lahko pomagal, če bo šlo kaj narobe.
Izvajanje negativnih izzivov in izzivov, v katere te prepričujejo ali silijo drugi, tebi pa povzročajo slabe občutke, ti odsvetujemo. Zaupaj svojim občutkom, saj so pravi zate.
Noben izziv ni vreden tega, da zanj tvegaš svoje življenje. Imej se rad in se izogibaj nevarnim izzivom. Zmage, premagovanje strahu in občutke adrenalina lahko dosežeš tudi na varne načine.
Preden se lotiš izziva, dobro premisli, ali je izziv pozitiven ali negativen in ali je nevaren.
Pritisk vrstnikov k sodelovanju v nevarnih izzivih je lahko zelo hud. Si želiš sodelovati, da bi se dokazal ali ugajal drugim? Ni ti treba! Vso pravico imaš do zaščite svojih meja, do občutka varnosti, do tega, da rečeš NE. Reči NE takšnemu pritisku je največji izraz poguma, je pravo uporništvo.
Če si v dvomih o izzivu, se o njem pogovori z nekom od odraslih.
Če vidiš, da se je nekdo lotil nevarnega izziva, mu povej, da ogroža sebe in naj tega raje ne stori.
Družabna omrežja večinoma ne dopuščajo posnetkov nevarnih izzivov, zato takšne posnetke prijavi.
Pogovorite se o Momu s svojim otrokom
O Momo izzivu so poročali že leta 2018, prvič v Mehiki in Argentini, spletno ustrahovanje se je sprva širilo po aplikaciji WhatsApp, nato tudi po drugih družabnih omrežjih.
Kot Momo se uporablja strašljiva podoba japonske umetnice, spominja tudi na japonske grozljivke. Je v podobi ženske s temnimi dolgimi lasmi, izbuljenimi očmi, usta so razvlečena, telo pa spominja na mešanico ptičjega in človeškega.
"Mehiški policisti poročajo, da se je Momo prvič pojavil na Facebooku, kjer so bili uporabniki povabljeni h komunikaciji prek WhatsAppa z neznanim računom, imenovanim Momo. Ko so to storili, so številni prejeli krute in agresivne slike, poleg tega jim je Momo grozil, če niso želeli slediti določenim navodilom," opisujejo na Safe.si.
Momo žrtev poziva k igri in ji grozi ter pošilja strašljive slike in sporočila, če ta ne želi slediti navodilom. V skrajnem primeru poziva celo k samomoru. V Nemčiji so poročali tudi o primerih, ko uporabniki WhatsAppa prejmejo grozljivo verižno pismo z neznane številke, ki se je pojavila v stikih, v katerem Momo sporoča: "Živijo, sem Momo in sem pred 3 leti umrl. Povozil me je avto in če ne želiš, da danes zvečer ob 00:00 stojim v tvoji sobi in te opazujem med spanjem, pošlji to sporočilo 15 stikom." Nato navede nekaj izmišljenih primerov, kaj se je zgodilo tistim, ki navodila niso upoštevali.
Safe.si
Ker iz različnih držav prihajajo različna poročila o izzivu, je vprašljiva tudi verodostojnost samega izziva. Julija 2018 je španska policija ta izziv razglasila za goljufijo, mehiška policija pa je prav tako opozorila, da se Momo uporablja kot prevara za krajo osebnih podatkov.
Med bolj znane izzive, ki jih naši otroci poznajo spadata tudi prevari "Blue whale game" in izziv Jonathan Galindo. Za več verodostojnih informacij in nasvetov, kako ukrepati, obiščite spletno mesto Safe.si ali na Tom telefon na telefonsko številko 116 111, kjer vam bodo svetovalci podali nasvet.
Lepo skrbimo za otroke, da bodo čim prej PACIENTI....